POZIV ZA OHRANITEV KNJIŽNICE INŠTITUTA ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
POZIV ZA OHRANITEV KNJIŽNICE INŠTITUTA ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
Ljubljana, 26. 11. 2019
Vodstvo Inštituta za novejšo zgodovino (INZ) se je nedavno odločilo, da bo Knjižnico INZ zaradi finančne stiske s 1. 12. 2019 zaprlo za zunanje uporabnike. Do zapiranja prihaja zaradi zmanjšanega zneska »sredstev za ustanoviteljske obveznosti«, s katerim se med drugim financira Knjižnica INZ. Po dostopnih informacijah je znesek v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšan za več kot 50.000€ (Vir: spletna stran ARRS). Skoraj istočasno se je največja koalicijska stranka, Lista Marjana Šarca, na svoji spletni strani pohvalila s povečanjem sredstev za znanost (393 milijonov evrov), pred dnevi pa je državni sekretar na MIZŠ, dr. Jernej Štromajer, v državnem zboru dejal: »Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju.« Mi pa se sprašujemo, ali si lahko v družbi, ki bi rada temeljila na znanju, privoščimo zapiranje knjižnic? Kako je mogoče, da se znanstvenoraziskovalni ustanovi v roku enega leta tako drastično zmanjšajo osnovna sredstva, da se tako rekoč čez noč odloči za boleč ukrep, ki bo široki mreži uporabnikov omejil dostop do knjižnega fonda, ki ga nima nobena druga javna knjižnica v državi?
Knjižnica INZ je specializirana knjižnica za novejšo in sodobno zgodovino, ki hrani največjo zbirko knjig s področja slovenske novejše politične, kulturne, socialne in gospodarske zgodovine, impresivno kolekcijo časopisja in tako imenovani D-fond – zbirko nacističnega ter fašističnega gradiva, ki je bilo zbrano po drugi svetovni vojni. Poleg tega pa ima edinstven izbor tuje literature s področja zgodovinopisja. Vedno dobro založena in organizirana, je vsa leta svojega obstoja predstavljala zatočišče in podporo ne le raziskovalcem INZ, temveč tudi raziskovalcem drugih raziskovalnih institucij, raziskovalcem iz tujine, učiteljem in univerzitetnim profesorjem, študentom, upokojencem in ljubiteljskim zgodovinarjem. Zaprtje knjižnice bi pomenilo zelo hud udarec in nazadovanje za znanstvenoraziskovalno dejavnost. Ljubljana in vsa Slovenija bi ostala brez ene redkih javnih knjižnic, ki redno nabavlja strokovno in znanstveno literaturo s področja zgodovinopisja, tako domačo kot tujo, in je kot taka nepogrešljiva za znanstveno delo na področju humanistike. To poleg raziskovalcev vedo študentje in profesorji s številnih visokošolskih ustanov – od Filozofske fakultete, Teološke fakultete, pa vse do FDV –, ki si redno izposojajo gradivo iz Knjižnice INZ.
Žalosti nas dejstvo, da se finančne težave inštituta rešuje z zaprtjem tako pomembne javne ustanove, kot je knjižnica. Vodstvo INZ, še zlasti direktorja dr. Jureta Gašpariča, pristojnega ministra za znanost dr. Jerneja Pikala in Vlado Republike Slovenije kot ustanovitelja pozivamo, da najdejo ugodno rešitev za vse uporabnike knjižnice. Pri tem opozarjamo na dejstvo, da je knjižnica dolga desetletja prejemala proračunska sredstva z namenom, da širši strokovni javnosti omogoča dostop do gradiva, ki ga druge knjižnice ne sistematično zbirajo – knjižnica INZ ima zato marsikatero gradivo, ki ga ne drži nobena druga slovenska knjižnica. Njeno zaprtje za javnost oziroma drastična okrnitev njene dostopnosti bi pomenilo izneverjenje njenega poslanstva in postavilo bi se vprašanje o smotrnosti dosedanjih investicij vanjo iz državnega proračuna.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pozivamo, da znesek »sredstev za ustanoviteljske obveznosti« vrne na lanskoletnega oz. finančno zagotovi neokrnjeno delo Knjižnice INZ kot javno dobro in tako upošteva načelo »odprte znanosti«.
Vlado Republike Slovenije podpisniki pozivamo, da kot ustanovitelj ne poda dovoljenja za spreminjanje statuta INZ v delu, ki govori o knjižnični dejavnosti in ne pristane na kakršnokoli okrnitev statusa knjižnice, kakor tudi izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, dostopne za vse zainteresirane uporabnike.
Pozivamo tudi poslance Državnega zbora Republike Slovenije, da pri obravnavi novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zagotovijo tudi ustrezno financiranje specialnih knjižnic, ki so srce in gonilo vsake raziskovalne institucije, še posebej v humanistiki in družboslovnih vedah. V omenjenem predlogu zakona pa niso omenjene niti enkrat!
Knjižnica INZ letos praznuje 75-letnico delovanja. Najmanj, kar bi lahko pričakovali od političnih odločevalcev ter vodstva INZ, je, da v zahvalo za njeno nepogrešljivo delo na področju zbiranja, ohranjanja in promocije knjižnega ter časopisnega gradiva o novejši in sodobni slovenski zgodovini, ohranijo njeno javno dostopnost. Če bi Slovenija stoletnico ustanovitve Univerze v Ljubljani proslavila z zaprtjem ene najpomembnejših raziskovalnih knjižnic na področju humanistike, bi to bilo zlovešče znamenje za stanje znanosti v državi, katere predstavniki glasno zagovarjajo »preboj v družbo znanja«.
Podpisniki poziva (abecedni vrstni red):
Ambrožič Melita, bibliotekarka
Babnik Ouattara Gabriela, pisateljica
Batič Matic, zgodovinar
Berberih Slana Aleksandra, zgodovinarka
Berger Aleš, pisatelj in prevajalec
Bottazzo Violetta, bibliotekarka
Burcar Lilijana, anglistka
Centrih Lev, sociolog in zgodovinar
Charney Noah, pisatelj in prevajalec
Čučnik Majcen Nada, upokojena direktorica CTK
Devetak Robert, zgodovinar
Ditmajer Nina, slovenistka
Dornik Ema, bibliotekarka
Ferlež Jerneja, etnologinja in bibliotekarka
Golec Boris, zgodovinar
Golja Marko, komparativist, novinar na Radiu Slovenija
Golobič Gregor, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (2008-2011)
Granda Stane, zgodovinar
Grdina Igor, zgodovinar
Grubački Isidora, zgodovinarka
Hren Alenka, bibliotekarka
Hreščak Matej, zgodovinar
Iskrič Mitja, bibliotekar
Ivešić Tomaž, zgodovinar
Jaklitsch Helena, zgodovinarka
Janžekovič Izidor, zgodovinar
Jevnikar Ivo, časnikar
Jezernik Božidar, etnolog in antropolog
Kanič Janez, bibliotekar
Karlin Blaž, univ. dipl. pravnik
Kerec Branka, bibliotekarka
Klemenčič Matej, umetnostni zgodovinar
Knez Blaž, dr. dent. med.
Knop Seta, pisateljica, prevajalka in bibliotekarka
Kocjančič Klemen, zgodovinar
Kocutar Stane, zgodovinar in radijski voditelj
Kočevar Vanja, zgodovinar
Komat Anton, pisatelj in scenarist
Komel Dean, filozof
Komelj Miklavž, pesnik, prevajalec in umetnostni zgodovinar
Kosovel Blaž, filozof, urednik Revije Razpotja
Kosovel Miha, teolog in filozof, urednik Revije Razpotja
Košak Tina, umetnostna zgodovinarka
Košuta Miroslav, pesnik in pisatelj
Kovačič Gorazd, sociolog
Kramberger Taja, pesnica, raziskovalka in prevajalka, živi in ustvarja v Franciji
Kušar Meta, pesnica in esejistka
Lamut Ana Marija, klasična filologinja in bibliotekarka
Likar Tatjana, bibliotekarka
Lisjak Gabrijelčič Luka, zgodovinar, urednik Revije Razpotja
Lončar Nina, geografinja, zgodovinarka in bibliotekarka
Makarovič Marija, etnologinja
Malmenvall Simon, teolog in zgodovinar
Marušič Branko, zgodovinar
Maver Aleš, zgodovinar in latinist
Meke Borut, dipl. ing. gradb.
Mihajlović Trbovc Jovana, politologinja
Miladinović Zalaznik Mira, germanistka
Möderndorfer Vinko, pesnik, pisatelj in režiser
Mohor Hudej, bibliotekar
Movrin David, klasični filolog
Mozetič Brane, pesnik, pisatelj in urednik
Može Andreja, bibliotekarka
Mulej Oskar, zgodovinar
Nežmah Bernard, sociolog
Novak Boris A., akademik, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec
Novljan Silva, bibliotekarka
Oblak Čarni Marija, zgodovinarka in arhivistka, direktorica Arhiva Republike Slovenije (1974-1993)
Omerza Igor, raziskovalec in publicist
Oset Željko, zgodovinar
Osojnik Iztok, umetnik in komparativist
Oswald Jani, pesnik in esejist
Paljk Jurij, novinar in urednik tednika Novi glas
Pečan Ika, bibliotekarka
Pečko Mlekuš Helena, bibliotekarka
Peterle Ožbej, politolog
Piškurič Jelka, zgodovinarka
Podbersič Renato, zgodovinar
Pogačnik Barbara, pisateljica
Pogačnik Vladimir, jezikoslovec
Puhar Alenka, publicistka in prevajalka
Pušnik Miro, bibliotekar, direktor CTK, predsednik nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost
Ramšak Mojca, etnologinja in filozofinja
Razpotnik Špela, bibliotekarka
Renko Manca G., zgodovinarka, umetniška vodja festivala Fabula
Rihar Jasmina, prevajalka
Rihar Lenart, publicist in direktor Rafaelove družbe
Ristič Damjan, ravnatelj jeziutskega kolegija
Rotar Drago Braco, raziskovalec in prevajalec v pokoju
Selišnik Irena, zgodovinarka
Simoniti Vasko, zgodovinar, minister za kulturo Republike Slovenije (2004-2008)
Simoniti Veronika, pisateljica in prevajalka
Simonović Ifigenija, pesnica in pisateljica
Stavbar Vlasta, zgodovinarka in bibliotekarka
Stergar Rok, zgodovinar
Strojan Marjan, pesnik in prevajalec
Szilágyi Imre, zgodovinar
Šatej Barbara, zgodovinarka in bibliotekarka
Šček Jernej, filozof in zgodovinar
Šimac Miha, zgodovinar
Širca Ravnikar Majda, novinarka, ministrica za kulturo Republike Slovenije (2008-2011)
Stergar Rok, zgodovinar
Tobiasz Aleksandra, zgodovinarka
Toš Maja, zgodovinarka
Toš Marjan, zgodovinar
Trtnik Mojca, bibliotekarka
Trtovac Aleksandra, bibliotekarka
Tuma Tanja, pisateljica
Turk Boštjan Marko, prof. za francoske in frankofonske književnosti
Turk Žiga, informatik, minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije (2012-2013)
Učakar Ivanka, bibliotekarka
Vavtar Maja, bibliotekarka
Vezjak Boris, filozof
Vide Ogrin Petra, bibliotekarka
Vilar Polona, bibliotekarka
Vipavc Martina, dipl. socialna delavka
Vogrič Ivan, publicist
Vrečko Kranjc Fanika, slavistka, bibliotekarka, teologinja
Wedekind Michael, zgodovinar
Zalaznik Tomaž, urednik, direktor Inštituta Nove revije
Zdravje Ana, bibliotekarka, predsednica Društva bibliotekarjev Ljubljana
Zgonik Nadja, umetnostna zgodovinarka
Zobec Miha, zgodovinar
Zupančič Bogo, zgodovinar arhitekture
Žabot Vlado, pisatelj in novinar
Žalec Bojan, filozof
Žigon Tanja, zgodovinarka in germanistka
Žnidaršič Golec Lilijana, zgodovinarka
Revija Razpotja Stopite v stik z avtorjem peticije