Blejskega gradu NE DAMO
Ministrstvo za kulturo je blejski občini napovedalo, da si zase želi dodatnih 18 % vstopnine za Blejski grad. Obstoječa pogodba že predvideva, da Narodni muzej Slovenije (po izbiri Ministrstva za kulturo - kar je sicer domnevno nezakonito!) prejme 15 % bruto prihodkov. Že to predstavlja vrtoglave milijonske zneske, vedndar je državna blagajna s svojimi deležniki očitno nenasitna! Z blejskim denarjem bi radi obnavljali druge kulturne spomenike po državi, za katere primanjkuje denarja.
Zakaj je potem nova slovenska država v 90. letih ponovno nacionalizirala določeno premoženje, če ga ni sposobna vzdrževati? Upravljanje gradu s strani blejske občine od povojne obnove naprej, vključno s sodelovanjem Narodnega muzeja Slovenije, je bilo primer dobre prakse. Poslovni model je bil posodobljen in pogodbeno na novo urejen od leta 2006 dalje. Zakaj torej rušiti dobro delujoč sistem? Komu je to v interesu? Stroki, uradništvu, politiki? Blejcem zagotovo ne!
Gre za nekulturen napad kulturnega ministrstva na kulturni spomenik državnega pomena. Ne jemlje se namreč samo Blejcem, jemlje se spomeniku samemu. Jemlje se nacionalni identiteti, ki jo predstavlja Blejski grad. Predlog ministrstva vsebuje dve ključni zahtevi: več prihodkov državi, preostanek pa se ne sme porabiti izven grajskega obzidja! Če je prva zahteva najmanj nespodobna, je druga absurdna. Vplivno območje Blejskega gradu je velik približno 15 hektarjev. Na teh zemljiščih se nahaja nujna infrastruktura, ki zagotavlja vso potrebno logistiko in dostope do gradu. Na teh zemljiščih se nahajajo klopce, koši, javna razsvetljava in druga urbana oprema. Vse to zaradi gradu in njegovih obiskovalcev. Izhodišča ministrstva so brez temelja in pričakujemo, da se bomo Blejci temu odločno uprli!
Zavod za kulturo Bled zadnjih 18 let večno presežka prihodkov nad odhodki vlaga v obnovo gradu in druge kulturne programe v kraju. Občina je desetletja po vojni skrbela, da Blejski grad ni klavrno propadal kot večina druge primerljive državne kulturne dediščine. Zdaj, ko gre gradu dobro, državi pa očitno čedalje slabše, so se obudili apetiti. Samo primerjava - po 2. svetovni vojni je z enim od sklepov Občina Bled za obnovo namenila 44 milijonov takratnih dinarjev, država pa sofinanciral skupaj z obnovo stopnic na otoku bornih 9 milijonov.
Država se do Bleda obnaša skrajno mačehovsko. Severno obvoznico je bilo potrebno izsiliti in je le splet srečnih okoliščin, da je bila vsaj v večji meri, čeprav še nedokončana, izvedena. Nadaljevanja in hitrega zaključka gradnje južne obovznice se otepa, Blejsko jezero je prvovrstna tabu tema. Zdaj pa je v igri še en priložnost za izžemanje in izigravanje lokalne skupnosti, ne občine, ampak v vrsti vrsti prebivalstva.
Blejci smo preživeli 850 let fevdalne dobe, ko je bil grad v tujih rokah, pa vendar so razumni oskrbniki skrbeli za dobrobit domačinov. Preživeli smo tudi nadaljnjih 150 let menjav različnih bolj kratkotrajnih vladavin in lastništev, po 1000 letih pa je čas, da stvari popolnoma vzamemo v svoje roke. #blejskegagradunedamo#
Matjaž Berčon Stopite v stik z avtorjem peticije