UTD

Sužnji v starem svetu so imeli boljše pogoje za preživetje, kot 200.000 Slovencev danes. Suženj je bil za lastnika kapital in član družine. Lastnik je zato skrbel za hrano, obleko in streho nad glavo. Sodobni, plenilski kapital delavca samo ogloda do kosti, potem pa ga, nemočnega, izpjune na cesto.

Sedaj je lasnik tako izplunjedih sužnjev država, ki je takemu stanju s svojimi predpisi in politiko botrovala. Zato je njena dolžnost, da poskrbi za hrano, obleko, streho in zdravje teh ljudi. Že pred 2000 leti je bila misel enega od svetnikov, da mora biti preživetje revežev dolžnost bogatih, ne pa stvar altruizma, za katero morajo biti ti potem neskončno hvaležni. Danes pravimo, da ima vsak človek pravico do dostojnega preživetja. Jasno je, da pogoje za tako preživetje lahko zagotovi le država, če seveda vsi njeni predstavniki svoje vloge ne vidijo le kot dovoljenje za plenjenje. Državna telesa za nadzor nad upravičenostjo dodeljevanja socialnih transferjev porabijo zajeten kupček, ki bi potem lahko bil na voljo za UTD.