Za prost dostop do gorskega sveta
Ustavimo nezakonito zaračunavanje cestnin in parkirnin v gorskem svetu!
Gore in naravne lepote so del naše dediščine. Državne ceste, ki vodijo v Dolino Vrat, čez Vršič in na Mangartsko sedlo, so že več kot stoletje javno dobro, dostopno vsem. A danes se soočamo z zaskrbljujočimi praksami omejevanja tega dostopa s cestninami in parkirninami, ki jih zaračunavajo, kljub temu da so te ceste vzdrževane z našim davkoplačevalskim denarjem.
S tvojo podporo lahko skupaj ustavimo te nelegalne prakse!
PODPIŠI PETICIJO
PROTI ZARAČUNAVANJU CESTNIN IN PARKIRNIN NA DRŽAVNIH CESTAH V GORSKEM SVETU
in pomagaj ohraniti svoboden dostop do slovenskih gora za vse nas in prihodnje generacije.
Zakaj nasprotujemo cestninam in parkirninam na državnih cestah?
1. Državne ceste so last nas vseh!
Ceste v Vrata, preko Vršiča in na Mangartsko sedlo ipd. so kategorizirane kot državne ceste, torej javno dobro, in so vzdrževane z davkoplačevalskim denarjem ter morajo ostati prosto dostopne vsem državljanom.
2. Zakon je na naši strani!
Zapiranje in pobiranje denarja na državnih cestah je nezakonito saj veljavni zakon o cestah jasno določa, da državne ceste ni mogoče uporabljati za pridobitne namene. V tujih alpskih državah, so državne gorske ceste in prelazi (razen redkih izjem) brezplačne in so gore in planine dostopne vsem (Dolomiti v Italiji; Visoke Tatre na Slovaškem/ Poljska; francoske Alpe, Bavarske alpe, švicarske Alpe ipd).
3. Izkoriščanje narave za enormne zaslužke izbranih
Omejevanje dostopa opravičujejo s skrbjo za okolje in s preprečevanjem prometnega kaosa. Vendar način s parkirnino, ki spodbuja kratke turistične množične obiske Doline Vrat, ki najbolj prometno in ekološko obremenjujejo področje, najdražje pa po žepu udari tiste, ki bi želeli ostati v gorah daljši čas, kaže na to, da razlogi niso v omejevanju prometa ampak želja po enostavnem in hitrem zaslužku. Kljub visokim parkirninam so mnoge ceste slabo vzdrževane, redke sanitarije na lokacijah so zanemarjene in pogosto neuporabne, smetnjaki pa neobstoječi. Kje je denar?
4. Zeleni prehod DA, omejevanje osnovnih pravic NE!
Podpiramo varstvo okolja in zmanjšanje prometnega kaosa, vendar ne na način, ki krši naše osnovne pravice dostopa do narave.
5. Slovenske gore so del naše identitete in narodne zavesti!
Slovenci smo planinski narod, naše gore pa so že stoletja vir ponosa in narodne zavesti. Jakob Aljaž je s svojim nakupom vrha Triglava leta 1895 preprečil nemško prisvajanje slovenskih gora, kar je bilo ključno za ohranitev narodnega ponosa. Planinstvo in alpinizem sta postala temelj narodne identitete, kar potrjujejo tudi vrhunski dosežki slovenskih alpinistov v svetovnem merilu. Prost dostop do gora ni zgolj pravica – je del naše zgodovine in kulturne dediščine. Ali bomo po več kot 140 letih morali iskati svoboden dostop do gora v tujini?
Podrobneje o tematiki:
PETICIJA PROTI ZARAČUNAVANJU CESTNIN IN PARKIRNIN NA DRŽAVNIH CESTAH V GORSKEM SVETU – DOLINA VRATA, PRELAZ VRŠIČ, CESTA NA MANGART…
Podprite peticijo proti zaračunavanju cestnin in parkirnin na javnih cestah, ki so grajene in vzdrževane z denarjem davkoplačevalcev in zato last nas vseh. Ob dovoljšnji podpori načrtujemo razgovor na pristojnem Ministrstvu za infrastrukturo, kjer bi jim predstavili peticijo in se dogovorili o zakoniti in učinkoviti rešitvi prometnih težav na državnih gorskih cestah.
Obiskovalci slovenskih gora z zaskrbljenostjo spremljamo trend omejevanja dostopa do planinskih poti, gorskih dolin in plezališč s postavljanjem zapornic in zaračunavanjem parkirnin. Običajno se to opravičuje s skrbjo za okolje, z zelenim prehodom, s preprečevanjem prometnega kaosa in kritjem stroškov vzdrževanja. Vendar pa pogosto slabo vzdrževana cestišča, zanemarjene ali celo neobstoječe sanitarije in smetnjaki v kombinaciji z visokimi zneski, zahtevanimi za uporabo cest ali parkirišč, dajejo slutiti, da se v ozadju skrivajo tudi manj plemeniti nameni.
Če se je v preteklosti to dogajalo na cestah v občinski ali zasebni lasti, smo soočeni z novo realnostjo, da se zdaj z zaporami in visoko parkirnino posega v javno dobro – državne ceste v Dolino Vrata, cesto na Mangart, enako se načrtuje za cesto čez Vršič. Vse naštete ceste so javno dobro že več kot stoletje in takšno nelegalno uzurpacijo državnih cest je potrebno ustaviti!
Pravna utemeljitev
Ceste v Vrata, preko Vršiča in na Mangartsko sedlo so skupaj s pripadajočimi zemljišči za parkiranje kategorizirane kot državne ceste (Uredba o kategorizaciji državnih cest). Tematiko državnih cest ureja veljavni Zakon o cestah (ZCes-2),ki nedvoumno določa:
- Z državno javno cesto upravlja država (4. člen).
- Pod nobenim pogojem državne ceste kot javnega dobrega ni mogoče uporabljati za pridobitne namene (3. člen).
- Država lahko državno cesto ali njen del opusti le, če zgradi nadomestno cesto (55. in 56. člen).
- Na državni javni cesti razen služnosti ali stavbne pravice za gradnjo potrebne javne infrastrukture in komunalnih vodov ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali druge stvarne pravice (3. člen).
- Državne ceste se lahko uporabljajo le za cestni promet, za druge namene pa samo v primerih ter na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom (5. člen).
- Uporaba javne ceste, s katero se zasede cestišče z namenom oviranja ali preprečevanja prometa na njej, je prepovedana (5. člen).
Te državne ceste sicer zaradi lege zapadejo tudi določbam Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), ki določa, da lahko državni organ zaradi ogroženosti ali prevelike obremenjenosti narodnega parka na predlog upravljalca omeji uporabo državnih cest v parku za motorna vozila. Če je zaradi velike obremenjenosti narodnega parka s prometom treba promet usmerjati in urejati ali nadstandardno vzdrževati prometno infrastrukturo, vključno s parkirišči, lahko pristojno ministrstvo določi cestnine ali parkirnine in druge pristojbine, ki se namensko porabijo v narodnem parku za nadstandardno izgradnjo in vzdrževanje cestne infrastrukture ter usmerjanje prometa (27. člen).
Noben od veljavnih zakonov ne dovoljuje pridobitne dejavnosti na državnih cestah, še posebej ne v korist občine, ki na državni cesti nima nobene stvarne ali upravljavske pravice ter takih pravic zakonito niti ne more pridobiti. Na državnih gorskih cestah, ki so predmet te peticije, ustrezna infrastruktura že dolgo obstaja. Za usmerjanje prometa v približno dveh sezonskih mesecih, ko so državne ceste bolj obremenjene, zadošča urejanje s strani zakonitega upravljavca državnih cest. Ta je dovolj usposobljen za usmerjanje prometa, saj mora enake ali podobne ukrepe začasno izvajati tudi na drugih sezonsko obremenjenih državnih cestah. Gorniške dejavnosti namreč ne potekajo samo v dveh turističnih mesecih, ko je potrebna regulacija prometa, temveč čez vse leto. Iz trenutnih ukrepov je razvidno, da predvidene rešitve niso namenjene reševanju prometnih konic, saj se omejitve in plačevanje parkirnin ne dogajajo le v vrhu sezone, ampak vse leto, zaradi česar so najbolj prizadeti pogosti obiskovalci gora.
Podpisniki peticije ne nasprotujemo potrebnim omejitvam in regulaciji prometa motornih vozil. Nasprotujemo pa nezakonitemu omejevanju gorniške dejavnosti in izkoriščanju javnega dobrega v pridobitne namene.
Medijske objave:
Oktober 2024
Ivan Bohnec Stopite v stik z avtorjem peticije