Pobuda "Skupaj za šole"

Svet staršev OŠ Danile Kumar iz Ljubljane je v šolskem letu 2024/25 pripravil pobudo ''Skupaj za šole'' z namenom izboljšanja kvalitete javnega šolstva in izobraževanja ter posledično prihodnosti otrok. Pobuda v ospredje postavlja problematiko financiranja javnega šolstva, pomanjkanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter preveliko število različnih pravnih aktov (prenormiranost), ki zmanjšujejo avtonomijo učiteljev. Pobuda je bila posredovana 450 OŠ.

Svet staršev OŠ Danile Kumar bo pobudo skupaj s podpisi podpore staršev naslovil na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter predsednika vlade, predvidoma do konca tega šolskega leta. Pridobiti želijo informacije oz. načrt izvedbe konkretnih aktivnosti in časovnico – od besed k dejanjem.

STARŠI, KI SVOJEGA PODPISA ŠE NISTE ODDALI NA TABELI, KI STE JO DOBILI V ŠOLI NA RODITELJSKEM SESTANKU, LAHKO SVOJ PODPIS PODPORE ODDATE TUKAJ. NAVEDITE SVOJE IME IN PRIIMEK TER NAZIV IN KRAJ OSNOVNE ŠOLE, KI JO OBISKUJE VAŠ OTROK. PODPISI PODPORE SE ZBIRAJO DO 31. 5. 2025.

Pobuda "Skupaj za šole" je odraz:

• spoštovanja staršev do šole, učiteljev in drugih strokovnih delavcev (poklic učitelja je v zadnjih letih v javnosti razvrednoten in vse manj spoštovan) ter
• skrbi staršev za boljšo prihodnost otrok. Delavcem v vzgoji in izobraževanje starši zaupamo otroke tudi z željo in pričakovanjem, da jim bodo v šolah pomagali zrasti v razgledane, odgovorne, empatične ter aktivne državljane in ljudi.

Z ODDANIM PODPISOM STARŠI PODPRETE TRI CILJE POBUDE, KI SO:

1. Povečanje finančnih sredstev za javno šolstvo iz proračuna Republike Slovenije na priporočen mednarodni nivo

• Po podatkih publikacije Education at a Glance 2023; OECD Indicators so države OECD leta 2020 v povprečju za izobraževalne institucije (od primarne do terciarne ravni) namenile 5,1 % bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je iz javnih in zasebnih virov skupaj za delovanje izobraževalnih ustanov (od primarne do terciarne ravni) istega leta namenila 4,6 % BDP. Šole morajo s skoraj enakimi sredstvi kot pred leti izpolniti bolj zahtevne programe, slabši rezultati v mednarodnih primerjalnih evalvacijah pa nakazujejo na padec znanja slovenskih učenk in učencev.

2. Povečanje števila učiteljev in drugih strokovnih delavcev v šolah

• Kadrovska stiska v slovenskem javnem šolstvu postaja vse bolj pereča težava. Poučevanje ni finančno privlačna poklicna izbira; mladi se po končani pedagoški izobrazbi pogosto odločajo za druga, bolje plačana delovna mesta izven področja. Šole problem rešujejo tudi z uvajanjem upokojenih učiteljev ali študentov, v skrajnem primeru zaradi pomanjkanja kadra se učne ure pri določenem predmetu celo ne izvajajo. Dobro šolo delajo dobri učitelji. Po ocenah Združenja ravnateljic in ravnateljev ter pomočnic in pomočnikov ravnateljic in ravnateljev Slovenije v šolstvu primanjkuje okrog 4000 vzgojiteljev v vrtcih ter učiteljev v osnovnih in srednjih šolah. K zmanjšanju primanjkljaja kadra bi zagotovo pripomogle višje plače učiteljev, pa tudi druge spodbude, zato predlagatelji pobude predlagajo, da pristojni najdejo način oz. sredstva v proračunu Republike Slovenije za take ukrepe. To bi pomoglo k zvišanju ugleda in interesa za učiteljski poklic.

3. Zmanjšanje birokracije v šolstvu

• Področje vzgoje in izobraževanja ureja preveliko število različnih pravnih aktov, kar hromi učni proces. Popis slovenskih predpisov, ki v večji ali manjši meri vplivajo na delovanje osnovne šole, kaže, da je v letu 2005 to področje urejalo 14 zakonov in 43 pravilnikov (prirejeno za osnovnošolsko področje po registru pravnih predpisov; zapis ne zajema drugih podzakonskih aktov in pravnih predpisov, kot so uredbe, sklepi ipd.). V letu 2024 je bila kvantiteta predpisov še višja: 18 zakonov in več kot 40 pravilnikov (prirejeno za osnovnošolsko področje po registru pravnih predpisov; zapis ne zajema drugih podzakonskih aktov in pravnih predpisov, kot so uredbe, sklepi ipd.).
• Upoštevanje pravnih predpisov šolam nalaga obilo dodatnega administrativnega dela, učiteljem pa jemlje veliko dragocenega časa in energije ter onemogoča svobodo in avtonomijo pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela. Slovensko šolstvo ima svoje posebnosti, zato ni možno tujih praks zgolj prenesti v slovenski šolski prostor. Lahko pa se naredijo primerjave z drugimi državami na področju normiranosti v vzgoji in izobraževanju ter razmislek o povečanju avtonomije šol, kar je v drugih državah dokazano povečalo kakovost javnega šolstva ter zadovoljstvo učiteljev in učencev (npr. Finska).

Svet staršev OŠ Danile Kumar, Ljubljana    Stopite v stik z avtorjem peticije