PROTI PREIMENOVANJU PREDMETA ŠPORTNA VZGOJA

Jasno je, da se želi s takimi in drugačnimi ukrepi v šoli izpodriniti vlogo vzgoje kot take. Obenem ostaja neizpodbitno dejstvo, da ob odsotnosti športne vzgoje, športne aktivnosti kot take, v šoli niso izvedljive in tudi ne varne.

Poleg tega namen športnih aktivnosti v šoli ni, ponavljam ni primarno tekmovalen, temveč aktivnosti, poleg učenja športnih veščin (šp. panog), služijo na primer tudi kot vzgojno sredstvo za učenje zdravega življenjskega sloga (in s tem potencialnega zmanjšanja stroškov zdravstvene blagajne na dolgi rok).

Preko športnih iger se izvršuje tudi učenje sposobnosti sodelovanja in pridobivanje pozitivnih socialnih veščin, ki so nujne za normalno družbeno udejstvovanje posameznika v življenju in še mnogo drugih za življenje še kako pomembnih veščin in ciljev, ki jih pri drugih predmetih ni mogoče dobiti (zato tudi je športna vzgoja del šolskega kurikuluma).

Šport kot tak, pa že po terminu samem pove točno kaj bi se iz kurikuluma sedanje športne vzgoje črtalo in jasno je tudi, zakaj je to v tej družbeni situaciji tako zelo pomembno-samo malo je treba poznati celotno sliko in situacijo.