Samozaposleni v kulturi so nesprejemljive stranske žrtve reform

Žalostno je, da izobraženi ljudje v Sloveniji, predvsem Slovenci, sploh ne morejo postaviti prave cene za svoje delo. Zanimivo, z uvedbo (zloglasnega) evra, se je iznenada intelektualna storitev z nekdanjih na primer 30 ali 60 tisoč tolarjev na enoto prevrednotila v 30 ali 60 evrov. In vse tiho je bilo! Servisant pa je 4000 tolarjev prevrednotil v 40 evrov. In spet je vse tiho! Mnogokrat sem ljubiteljske, samostojne in zaposlene kulturne delavce ali skupine opozoril, da je njihovo nastopanje, kakršnegakoli značaja, na vse nižnji ravni. Niso sprejeli te ocene in je pretehtali, ampak so mi raje obrnili hrbet. Pa sem ozaveščen in trden podpornik-na vseh področjih mojega delovanja-slovenske kulture. Tako ravnanje me je bolelo, saj kar dobro poznam našo zgodovino in tudi, kaj seje zgodilo z ljudmi na območjih, kjer je ljubiteljska ali poklicna kultura usahnila. Doživeli so svojevrstni genocid. Podpiram vas v vašem prizadevanju po plačilu sorazmernemu vašemu znanju in delu (Lenin je uvedel geslo Kdor ne dela(fizično!)naj ne je), a vas istočasno pozivam, da imate bolj odprta ušesa za dobrobnamerne pripombe, ki jih vam izrekajo ljudje, potrošniki vašega ustvarjanja.