Menih Stane Kukovica je poklal na desetine ljudi

Nekaj tistih križcev, ki jih je škof Rožman blagoslovljene prinesel od papeža, so dobili tudi belogardisti na Sv. Urhu. Med tistimi, ki jih je »potreboval« največ, je bil razvpiti Stane Kukovica. Pobil in poklal je na desetine ljudi in jih pri tem nepopisno mučil. 8. avgusta 1944 je Stane Kukovica vložil prošnjo za povišanje iz kaplarja v podnarednika. Njegov četni poveljnik nadporočnik Ivan Vrhovec ga je priporočil takole: »Ker je imenovani neustrašen borec, discipliniran in tudi moralno dober vojak in kot tak za vzgled tudi drugim v četi, prosim in predlagam, da se kaplarju prizna čin narednika.« Avgust Cankar, ki je tudi storil veliko zločinov, je Štefaniji Ravnikar Podbevšek pripovedal, da je Kukovica vsak večer, ko se je stemnilo, z dolgim nožem tekal okoli vrhovske cerkve in vpil: »Kaj ne bo nocoj nikogar, da ga zakoljem!« Po Cankarjevem mnenju brez klanja sploh ni mogel več živeti.

Škof Rožman je podelil zločincem križce za blagoslavljanje žrtev, preden so jih ubili

Najhujše bogokletje – po izjavi domobranskega častnika dr. Branka Jana, pa je bila izročitev okoli 600 rožnih vencev in križcev, ki jih je blagoslovil sam papež, namenjeni pa so bili slovenskim protikomunističnim borcem! Škof je prevzel tudi te križce in rožne vence z blagoslovi! A kakšni zločinci so jih dobivali v priznanje, naj pove samo primer Staneta Kukovice, belogardistično-domobranskega klavca na Sv. Urhu. Ko se je jetnici Angeli Habičevi konec novembra 1943 na Sv. Urhu hvalil s svojimi zločini, je rekel: »Pa nikar ne misli, da so tisti, ki jih jaz ubijem, pogubljeni. Poglej!« Iz žepa je potegnil kakih 10 cm dolg srebrn križec in dejal: Tega sem dobil od škofa. Sam papež ga je blagoslovil. Vsakomur ga pokažem, preden ga ubijem. Kdor pred tem križcem zmoli kesanje in nekaj očenašev, dobi popoln odpustek…«

Številni duhovniki so bili oboroženi

Tako tudi glavni belogardistični domobranski kurat, duhovnik prof. dr. Ignacij Lenček, ki ga je na to mesto postavil sam škof. Da je bilo tako, priča Lenčkova prošnja italijanskemu poveljstvu za upravičenost nošenja orožja. To, kar je delal od škofa Rožmana imenovani glavni kurat dr. Ignacij Lenček, je delal tudi v škofovem imenu, pri čemer ga škof nikoli ni ustavil! Sicer pa so imenovani kurati, kaplani in župniki sami izjavljali, da »smo delali samo to, kar sta mi (nam) ukazala prevzvišeni škof Gregorij Rožman in Sveti oče papež!« To je izjava urhovskega kurata Petra Križaja, ki je mučil in ubil vrsto ljudi, med njimi tudi ženske. Ta kurat je bil na oborožitev tako ponosen, da je z revolverjem za pasom tudi maševal in pridigal, grozil in počenjal razne grdobije. V knjigi je opisano tudi kako se je obnašal med mašo v nedeljo 22. novembra 1942, citiram: »Na oltar je, kot običajno, na eno stran obredne knjige položil bombo, na drugo pištolo. Ko je odhajal s prižnice, je s seboj vzel pištolo in jo položil kraj sebe na rob prižnice. Med pridigo je tolkel po nji, jo jemal v roke in grozil vsem, »ki so proti veri in bogu«. To je storil večkrat. Sicer pa o kuratih in njihovi oborožitvi pričajo italijanski dokumenti.

Pretresljive zgodbe o zločinih duhovnika Križaja

Kurat Križaj je ubil Ivano Bricelj Hrastarjevo, sodelavko OF in partizanov iz Bizovika. Na njen grob je prva prihitela Marija Štefančič. Belogardisti so jo videli in o tem takoj obvestili Petra Križaja. Kurat je odhitel na njen dom in jo skušal pripraviti do tega, da bi se mu spovedala…Ker je Križaj uvidel, da ne bo opravil nič, se je tresoč od jeze pognal v že priletno žensko in začel po njej divje udrihati. Udaril je, kamor je priletelo, in kričal: »Te bom že v kraj spravil, prasica partizanska!« Za Križajem so potem pridrveli še Capudrovi belogardisti. Capuder je tako divje pretepal Štefančičevo, da je bila vsa črna od podpludb. Peter Križaj je stal poleg, metal vanjo kamenje in ji pljuval v obraz…

Mučenja Erne Zrimšek se je udeležil tudi Križaj. S pestjo jo je pobil na tla in razbesnjen kričal: »Tako se naredi s tako svinjo!« Kurat Peter Križaj je vneto sodeloval tudi v božičnih racijah 1942. Hodil je po hišah svoje občine in ljudem »napovedoval aretacije v Kristusovem imenu.«

#238: -  

 

#238: -