Strinjam se z poročanjem in z vsem kar sodi v ta koš, kar se pa tiče otrok, pa se sprašujem, kako ljudje odločajo o tem... starša sta vedno različnih spolov, vsaj biološko je edino tako mogoče, in ne razumem zakaj bi podprla ta zakon, če otroku s tem ne zagotovim osnovne biološko funkcionalne družine? A ni to mogoče nekakšna njegova pravica? Homoseksualni par je lahko super v vseh pogledih, pripravljen ljubit in vzgajat, ampak ali imamo pravico, da otroke postavljamo v nenaravne razmere, zato da bi potešili lastne želje po starševstvu?
Glede na to, da so podobne zakone že sprejeli v nekaterih državah, me zanima, koliko je parlament in vsi ljudje, ki so za ali proti, sploh preučili njihove ugotovitve. Vsi nekaj klobasajo, in primerjajo z suženjstvom črncov in neenakopravnostjo žensk... kot da so izgubili rdečo nit pogovora. :)
S spraševanjem o posledicah posvojitve otrok istospolnih partnerjev ne izražam nestrpnosti do homoseksualcev!

#242: Sonček - Korak naprej? 

 Pravilno je, da se sprašuješ o tem, vendar odgovor na to že obstaja:

"Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Združenje psihoterapevtov Slovenije in Katedra za razvojno psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ugotavljamo, da navedbe nekaterih zagovornikov referenduma proti Družinskemu zakoniku, ki se sklicujejo na psihološko stroko in psihoterapijo, ne držijo. Sklicevanju na psihološko in psihoterapevtsko stroko pri poskusih omejevanja pravic otrokom, ki ne živijo v klasični družinski skupnosti, še posebej tistim, ki živijo v družinah z istospolno usmerjenima staršema, odločno nasprotujemo. Poudarjamo, da empirične psihološke raziskave dosledno potrjujejo, da se otroci, ki odraščajo v družinah s staršema istega spola v psihološkem funkcioniranju, spoznavnih sposobnostih in socialnih odnosih z vrstniki in odraslimi ne razlikujejo od otrok, ki odraščajo v družinah s staršema različnega spola; prav tako pri obeh skupinah otrok enako poteka razvoj spolne identitete, spolne vloge in spolne usmerjenosti."