#757: - Re: Re: Re: Re:  
Pozdravljeni. Manca mi je ime, 20 let sem stara in imam dva očeta. Ati, ki je prejle lepo podal primer naše družine (par komentarjev nazaj), me je vprašal, če bi želela tudi sama kaj pokomentirat, glede na to, da imam iz prve roke dosti več izkušenj kot pa večina ljudi tukaj. Že sem začela pisat dolg sestavek, saj me je veliko komentarjev prizadelo. Užalilo. Predvsem pa je razžalostilo atija, kar me je še posebej podžgalo. Ampak sem si kasneje premislila. Nesmiselno je komplicirat, nakladat, navajat... dejstva so dostopna vsem v obliki vrhunske literature, mnogo primerov iz prakse pa prav tako obstaja. Kar lahko ponudim sama, je tole: Življenja, preden je mami zapustila očija in mene, se ne spomnim. A oči mnogokrat govori o njej, pa to lepe stvari. Razumno jo je pustil odit, pravi, saj je bila ona tista, ki ga je najbolj podpirala pri tem, da sam sebe najde. Nimata več kontakta in ni del našega življenja. Se pa dobro spomnim mnogo trenutkov iz mojga odraščanja pri očiju in atiju. To je bilo in še vedno je, lepo življenje. Podpora, ki mi jo dajeta, me drži pokonci. Ljubezen, ki mi jo naklonjata, mi pomaga skozi težje odločitve in vzgoja, ki sta mi jo nudila, me je pripeljala do tega, kar sem. Uspešna, pridna, predvsem pa spoštujem in ljubim svoja starša, ki sta mi odraščanje tisočkrat olajšala. Ne bom izgubljala besed. Nad komentarji sem razžaljena, vendar prosim vse: ne odzivajte se na negativnost. Naj si mislijo, kar želijo, o naši družini. Jaz si milsim svoje in tisočkrat bolj važna nam je podpora tistih, ki razmišljate odprto in prav, zato se ne oziramo na žalitve tistih, ki o nas nimajo najmanjšega pojma. Lep pozdrav in najlepša hvala za vse lepe besede!

 BRAVO! Kar solze so mi šle na oči...

In vedi, da nas je sigurno več, ki vas v celoti podpiramo! <3

#782: i'm str8 - Re: Re: Re: Re: Re:  

 bravo.... in nadvse lepo.

čestitke tudi očiju in atku, za odlično delo. sta lahko velik izgled za veliko družin.

veliko sreče v nadaljni življenski poti.