Ker spoštujem živali, se borim za njihove pravice in zaničujem ljudi, ki živali obravnavajo kot stvari in ne kot žival in čuteča bitja, vredna vsega spoštovanja, ki imajo pravico do življenja, zdravljenja, hrane, ljubezni, novih domov...
Pa tudi se borim za vse nas, ki delujemo kot društva za zaščito živali, ki smo glas živali in ves svoj prosti čas in denar porabimo za reševanje živali. Čeprav imamo zakone, ki so na strani živali, se te pravice kršijo, kar ni prav. Zavetišča podpira država, vodijo jih ljudje, ki jim ni dosti mar za živali, le do zaslužka je nekaterim, ker ne znajo opravljati drugega poklica.
Zaslužimo si, da bi vsa zavetišča delovala tako, da imajo znotraj letega živali zasilno zavetišče in ne lager smrti, kjer jih slej ko prej čaka smrt, samo zato, ker nekdo ne plača več namestitve. Tistih bornih ušivih nekaj evrov za hrano.
Ko pa gre za kraje milijardnih vsot, se pa vsem gleda skozi prste in se jih celo ščiti. Vemo vsi za koga in kaj gre. Živali so pa ranljive, ker ne znajo govoriti in se zagovarjati.
MI SMO NJIHOV GLAS IN BORILI SE BOMO ZA NJIH DO KONCA. MATER SEM JEZNA! BOJTE SE ME.

#27: -  

 Tako se govori