Peticija za ureditev pripravništev in zaposlovanja mladih v VIZ

Quoted post


Gost

#1

2016-01-18 08:33

Ker želim opravljati pripravništvo za predmet geografija. Želim imeti možnost opravljanja strokovnega izpita, tako kot so imeli to možnost moji predhodniki. Za enake možnosti vseh!

Replies


Gost

#105 Re:

2016-02-05 10:12:35

Moje mnenje: meni se zdi tole pripravništvo in strokovni ena bedarija ter sama izguba časa in denarja. Raje bi izšolane ljudi v tej smeri preizkusili za mesec ali dva, če so primerni za to delovno mesto in jih nato zaposlili. Ne pa da 6 mesecev ali več, delaš to zastojn, narediš strokovnega...potem pa te niti zaposlijo ne.... V drugih drzavah tega nimajo...naši komplicirajo. Grem pa stavit, da so marsikomu preko vez PODPISALI da je opravljal pripravnistvo...pa ga v resnici ni.. Če si rojen za vzgojitelja, si, tu ti noben papir nebo pomagal.zakaj ne bi vsi imeli enakih možnosti ???? Da ne govorim o tem, da marsikdo dela po vrtcih, ki niti slučajno ne spada tja.. Pač večina vez...pol pa vidiš pačenje poleg previjanja, da ne govorim o obnašanju do otrok... Imam opravljenih 995 ur dela po vrtcih, preko študentskega, po različnih območjih...enotah. Otroci so me imeli res radi, veliko sem jih naučila.. tudi reda in spoštovanja... Država mi je na to odgovorila da mi lahko prizna od tega le 50 ur pripravništva.. Toliko truda vloženega, potem pa bi morala še enkrat za pol leta it delat pripravništvo zastojn (ki ga ni več).. Naj omenim tudi, da sem preko študentskega garala za mali denar in si kljub vsem stroškov plačala 1000 eu za prekvalifikacijo in ja, nisem edini primer... Res žalostno....


Gost

#107 Re:

2016-02-05 10:27:36

NOBEN ČLOVEK S PAPIRJEM NI VEČ VREDEN KOT ČLOVEK S SRCEM, KAR OTROCI VEDO IN CUTIJO!!!!!  Pozabimoooo na pripravništva in neeehajmooo delat zastojn!?!??? Ne razumem zakaj sploh rinemo skos in delamo po navodilih, ki nimajo ne repa ne glave. Kdaj bono nehali bit sužnji???? Naj se najdejo drugačni načini ne pa da nas potem vsi izkoriščajo in jemljejo voljo do nečesar kar nas osrečuje. DOVOLJ!