Izjava o poteku reorganizacije centrov za socialno delo

Izjava o poteku reorganizacije centrov za socialno delo

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) je leta 2017 pripravljalo začetek začelo pripravljati t. i. reorganizacijo centrov za socialno delo. Na njegovo pobudo so načelno strinjanje z reorganizacijo, ki naj bi izboljšala delovanje centrov za socialno delo, podpisali vsi najpomembnejši akterji s področja izobraževanja, raziskovanja in prakse socialnega dela: Fakulteta za socialno delo, Skupnost centrov za socialno delo, Socialna zbornica RS, Inštitut RS za socialno varstvo in Društvo socialnih delavk in delavcev. Če je bilo v času pred uvedbo reorganizacije še mogoče domnevati, da bo ta prinesla spremembe v korist uporabnikov, tega ne moremo trditi danes, saj »reorganizacija« ne zagotavlja pogojev za opravljanje kvalitetnega socialnega dela v korist ljudi, temveč delo socialnih služb, spreminja v upravno administriranje.

Zadnja leta opažamo birokratiziranje centrov za socialno delo, in reorganizacija, ki naj bi v svojih napovedih to zmanjšala, deluje prej kot ojačevalec teh procesov. Na centrih za socialno delo se v času po »reorganizaciji« zaposleni ukvarjajo predvsem s tehničnimi vprašanji namesto z vizijo, kako podpreti ljudi; vse večje je pomanjkanje dialoga o tem, kaj je stroka in kako strokovno izboljšati delovanje centrov. Poudariti je treba, da reorganizacija ni temeljila na predhodnih analizah stanja, ne na izdelanih ocenah vpliva in posledic, ki naj bi jih imela na delovanje centrov za socialo delo in na stroko. Pristojno ministrstvo je z njo v glavnem le centraliziralo vzvode oblasti, ne da bi se pri tem oziralo na strokovna in etična vprašanja stroke. Nastale so neke vrste izredne razmere, saj pol leta po t. i. organizacijskem delu »reorganizacije« na nobenem centru za socialno delo še ne deluje svet zavoda, ki je organ demokratičnega upravljanja. Tudi statutov ni, prav tako ne strokovnih svetov.

MDDSZ že v času priprav na reorganizacijo menilo, da bodo najprej spremenili formalni okvir, potem pa bodo vsebinsko reorganizirali centre za socialno delo; že takrat so mnogi opozarjali, da je za kvalitetne spremembe treba najprej zastaviti vsebinske cilje sprememb in se šele nato ukvarjati z obliko. Naši strahovi so se uresničili; vsebinskih sprememb, ki bi koristile strokovnemu delu z ljudmi v stiski ni. Vse bolj prevladuje upravno delo in pravniški pogled na potrebe ljudi, izginjajo psihosocialno delo, zagovorništvo, svetovanje in krepitev moči. Te spremembe centre za socialno delo vse bolj spreminja v socialne urade za delitev socialnih transferjev in servis države, za upravljanje z ljudmi. Centri za socialno delo postajajo nekakšni, zavodom za zaposlovanje in upravnim enotam podobni, uradi za nadzor ljudi.

Ministrstvo dopušča (in morda celo spodbuja), da nadrejeni z zaposlenimi na CSD-jih ravnajo slabo, jim grozijo z odpovedjo delovnega razmerja, odnosi med zaposlenimi postajajo vse slabši. Kot opozarjajo na Društvu socialnih delavk in delavcev, je v zadnjem času vse več izgorelih delavk in delavcev, v porastu je število bolniških odsotnosti, ljudje zapuščajo delovna mesta in si iščejo druga. Zgodbe o tem praviloma ne pridejo v javnost, med drugim tudi zato, ker imajo ponekod socialne delavke in delavci prepoved javnega nastopanja brez predhodne odobritve direktorice. Taka prepoved kaže na privatizacijo javne službe in bi jo bilo treba nemudoma preklicati.

Iz podatkov o zaposlenih na centrih za socialno delo je že več kot desetletje razvidno, da na centrih resno primanjkuje vsaj 30 odstotkov ljudi. Z »reorganizacijo« je ministrstvo zaposlilo 50 novih delavcev na področju socialne aktivacije, toda teh ljudi ni na centrih za socialno delo. Tudi 73 novih zaposlitev, ki jih za prihodnost obljubljajo centrom za socialno delo, bo najbrž namenjenih administrativni podpori Na področju strokovnega socialnega dela, kjer bi nove zaposlitve nujno in takoj potrebovali, novih zaposlitev ni. S poudarkom na dodeljevanje socialnih transferjev, ki je upravna narava dela, se je strokovno socialno delo izrinilo iz obstoječih služb. Povečanje števila zaposlenih bi moralo nujno okrepiti storitve socialnega dela, dela na terenu, medsektorsko delo, projektno delo, povečati čas, ki se nameni psihosocialni podpori ljudem, in omogočiti več časa, da se zaposleni sproti izobražujejo tudi za »neadministrativne« vsebine dela.

Z »reorganizacijo« je ministrstvo obljubljalo, da bodo poenotili in uravnovesili mrežo centrov za socialno delo. Prej smo imeli 62 centrov, ki so bili različno veliki; imeli smo od pet do devetdeset zaposlenih. Tudi zdaj, po reorganizaciji so razlike med centri velike, saj je na regijski centrih od približno 25 do več kot 240 zaposlenih. Obstaja tudi velika razlika glede na to, koliko prebivalcev pokriva ena zaposlena delavka ali delavec. Imamo področja, na katerih je približno 980 prebivalcev na zaposlenega na centru za socialno delo in področja, na katerih je skoraj 2000 prebivalcev na zaposlenega.

Presenetljiv je tudi podatek, da je le približno 60 odstotkov zaposlenih na centrih za socialno delo socialnih delavcev in delavk. To potrjuje, že večkrat omenjeno, da na centrih za socialno delo zaposlujejo vedno več pravno-upravnega kadra. Vse več pravnikov prevzema tudi vodenje centrov za socialno delo, kar mnogi povezujejo z domnevo, da so ti bolj ustrezni za delovanje v razmerah, ki terjajo bolj togo in strogo centralizirano upravljanje prebivalstva, kar se (glede na vse dogajanje) zdi prikriti cilj reorganizacije.

Zgovoren je tudi podatek, da je bil prvi zbor delavcev in delavk Centra za socialno delo Ljubljana, sklican v prostorih Pravne fakultete in bi po prvotni nameri potekal po protokolu, ki so ga za to izdelali predstavniki prav te ustanove. Reorganizacija centrov za socialno delo se torej kaže kot prestrukturiranje, ki se vse bolj oddaljuje od discipline socialnega dela in od nosilcev stroke socialnega dela. Socialno delo se tako spreminja v kolonializirano strokovno in delovno področje.

Očitno je, da reorganizacija ne poteka v duhu soglasja, ki so ga institucionalni predstavniki stroke podpisali v dokumentu »Mnenje usmerjevalne skupine o procesu reorganizacije centrov za socialno delo« (z dne 4.4.2017). Zato predlagamo in zahtevamo, da se nemudoma sprejmejo ukrepi, ki bodo zajezili opisane negativne in stihijske učinke, ki jih je »reorganizacija« prinesla. Začeti se mora široka razprava o ustvarjanju resničnih pogojev za učinkovito, uporabnikom prijazno in vključujoče strokovno delo temelječe na socialnem delu in etičnih standardih. Centri za socialno delo morajo dobiti strokovno avtonomijo, treba jih je de-birokratizirati in okrepiti znanje strokovnih delavk in delavcev. Nemudoma se mora vzpostaviti dialog o vsebinskih kriterijih transparentnega spremljanja tako same reorganizacije kot nasploh strokovnega dela, ki bo koristilo ljudem (tako uporabnikom kot tudi zaposlenim) in bo zasnovano na načelih sodelovanja vseh akterjev. Od ministrstva in drugih institucionalnih akterjev pričakujemo podporo za izboljšanje praktičnega delovanja stroke.

Ljubljana, 9.4.2019

Podpisi:

Skupščina o reorganizaciji CSD-jev    Stopite v stik z avtorjem peticije