KULTURA ZA SLOVENSKI RAZVOJNI PREBOJ

KULTURA ZA SLOVENSKI RAZVOJNI PREBOJ

DRŽAVLJANSKA POBUDA ZA (NAPOSLED) ENAKOPRAVNO VKLJUČITEV PODROČJA KULTURE V RAZVOJNE DOKUMENTE REPUBLIKE SLOVENIJE

Spoštovani državljani in državljanke Republike Slovenije!

Pričujoča pobuda je odziv na besedila, ki trenutno nastajajo v procesu priprave Strategije razvoja Slovenije 2014-2020 in spremljajočih dokumentov. Znotraj nove slovenske razvojne strategije je področje kulture postavljeno na samo obrobje. Pobudnikom te državljanske pobude je dokončno prekipelo, ko smo videli osnutek operativnega programa črpanja iz evropskih sredstev v novi finančni perspektivi (ki je eden spremljajočih dokumentov pri pisanju in potrjevanju strategije), kjer smo videli, da je področje kulture prisotno tako rekoč le še v oklepajih (med drugimi področji bo možna tudi podpora temu področju).

Tovrstno izrinjanje področja kulture iz razvojnih dokumentov je sicer dobro znano iz vseh preteklih let, vendar gre v nasprotju (in čas je, da na to opozorimo!) z vsemi ugotovitvami domačih in tujih teoretskih in empiričnih študij o učinku kulture na razvoj, tako v ekonomskem kot socialnem, okoljskem in nenazadnje in najpomembneje, notranje kulturnem smislu.

Tako rekoč nesporna skupna ugotovitev mednarodne literature je, da kulturni dogodki pomembno in pozitivno vplivajo na gospodarski razvoj nekega okolja. Tako so denimo študije Beatriz Plaza in sodelavk (npr. Plaza 2006; Plaza 2007; Plaza & Haarich 2013; Plaza et al. 2013) jasno pokazale na pomen, ki ga je postavitev Guggenheimovega muzeja v Bilbau prinesla baskovski regiji in jo tako rekoč postavila na zemljevid mednarodnih turističnih in gospodarskih tokov. Študije (npr. Garcia 2008) so jasno pokazale tudi na pozitivne učinke nekaterih Evropskih prestolnic kulture (npr. Glasgow, Liverpool). Tudi ugotovitve drugih študij (npr. Saayman & Saayman 2004; Devesa et al. 2011; Herrero et al. 2006; European Competitiveness Report 2010) so te rezultate zgolj potrdile. Kljub temu, da obstaja na področju kulturne ekonomike precejšnje neskladje glede rezultatov številnih t.i. impaktnih študij, pa vprašanje ni v tem ali pozitivni gospodarski učinki kulture resnično so, temveč le ali so v višini napovedanih študij ali manjši.

Nekatere tovrstne ugotovitve so bile podane tudi na slovenski ravni, vendar so ostale (in ostajajo) nerazumljivo spregledane[1]. Tako je denimo Ivanka Zakotnik z Urada za makroekonomske analize in razvoj v letu 2009 za analizo, naročeno s strani Ministrstva za kulturo izračunala multiplikatorje za trideset gospodarskih sektorjev na ravni države. Izkazalo se je, da je imela kultura multiplikatorje precej višje od večine dejavnosti javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, obramba), dejavnosti, ki jim strategija razvoja Slovenije posveča bistveno večjo pozornost. Ali je slednje torej upravičeno z vidika spodbujanja gospodarske rasti, ki naj bi bil temeljen za novo strategijo in ali ne bi že po definiciji v spodbujanje gospodarskega razvoja morali v večji meri vključiti sektorje z najvišjimi multiplikativnimi učinki[2]?

Tudi regresijske analize podatkov Statističnega urada RS pokažejo na zanimive pravilnosti v podatkih. Na panelnih podatkih za 32 večjih slovenskih občin[3] (tistih, ki so imele dostopne podatke za vse spremenljivke) v letih 2004-2011 se je pokazalo, da število kulturnih prireditev statistično močno in pozitivno vpliva na število turističnih obiskovalcev v občinah (glej Srakar 2013). Prav tako število kulturnih prireditev statistično pozitivno vpliva tudi na prihodke in število podjetij v občinah. Kar je najpomembneje pri teh številkah in številkah Zakotnikove je, da gre za učinek kulturnega sektorja v celoti (in ne zgolj kulturnih in kreativnih industrij kot njenega dela). Spodbujanje kulture torej s sabo zagotovo nosi pozitivne in močne gospodarske in multiplikativne učinke, verjetno celo višje kot spodbujanje večine drugih področij javnega sektorja.

Kultura pa nima samo pozitivnih gospodarskih učinkov. Njeni učinki intenzivno prečijo vse tri dimenzije trajnostnega razvoja: ekonomsko, socialno in okoljsko. Njen pomen za socialno dimenzijo morda najizčrpneje popiše angleški pisec François Matarasso (1997), ki navaja prek 50 načinov učinkovanja kulture na socialni razvoj: spodbujati samozavest in občutek lastne vrednosti; prispevati k izobraževanju in vzgoji otrok; olajšati zaposljivost posameznikov prek omogočanja novih znanj in veščin; razvijati skupinska omrežja in socialni kapital; promovirati strpnost in pomagati k razreševanju konfliktov; pomagati vključevati lokalno prebivalstvo v procese urbane regeneracije; razvijati občutek ponosa lokalnih tradicij in kultur; izboljševati percepcijo marginaliziranih skupin s strani širše javnosti; prispevati k boljšemu občutku posameznikov glede okolja, kjer prebivajo; predstavljati pot k rehabilitaciji in integraciji prestopnikov; razvijati odnose med generacijami; graditi organizacijske zmožnosti v skupini; itd. Kulturna in socialna dimenzija morata sodelovati in sobivati pri razvojnih projektih, prav tako pa slednji ne smejo pozabiti ne na eno ne na drugo, v kolikor želijo doseči uresničitev sintagem kot so pametna, vzdržna in vključujoča rast, ki jih je nova strategija (in spremljajoči dokumenti) polna!

Kultura pomembno vpliva tudi na okoljsko dimenzijo razvoja. V zadnjih dveh desetletjih je v večini evropskih držav prišlo do velikega poudarka na projektih oživljanja mestnih središč s pomočjo kulture in do premika k pojmom urbane regeneracije in revitalizacije prek kulture. Projekti kot so že omenjeni »Bilbao učinek«, ki je preporodil baskovsko regijo; dunajski MuseumsQuartier; projekti evropskih prestolnic kulture, kot so Liverpool, Glasgow, Graz, Linz, Lille in drugi; razvoj številnih angleških (npr. Gateshead-Newcastle) in nizozemskih mest; nenazadnje pa tudi razmah doktrine kreativnih mest na daljnem vzhodu (Japonska, Kitajska, Južna Koreja), jasno kažejo, da je kultura postala neločljiv dejavnik preporoditve mestnih, urbanih, ponekod pa tudi ruralnih predelov (glej npr. projekte javne umetnosti in kiparskih simpozijev). Njen pomen za razvoj okoljske dimenzije, na kateri počiva velik del nove strategije razvoja Slovenije je torej nesporen.

Kultura ima tudi številne »javne« vrednosti, poosebljene v t.i. vrednostih neuporabe (glej npr. Mitchell & Carson 1989; Bille Hansen 1997; Navrud & Ready 2002; Epstein 2003). Zavoljo obstoja vrednosti neuporabe (zapuščinska vrednost, izobraževalna vrednost, identitetna vrednost, vrednost obstoja, opcijska vrednost) lahko pokažemo na nezadostnost prepustitve tega področja zgolj tržnim silnicam (angl. market failure) in s tem na potrebo po subvencijah oz. podpori s strani javnih sredstev. Tudi ta vidik ne bi smel biti spregledovan pri strateških odločitvah na ravni države, saj gre navsezadnje v veliki meri za javna sredstva, ki so upravičena le, v kolikor ima neka dobrina značilnosti javnega v ekonomskem smislu.

Navsezadnje pa ima kultura številne vrednosti, ki so lastne le njej, torej t.i. kulturne in umetniške vrednosti: simbolne vrednosti, duhovne vrednosti, estetske vrednosti, historične vrednosti in vrednosti avtentičnosti (glej npr. Throsby 2001; Klamer 2003). Prav te so seveda kulturi, umetnosti in umetnikom samim temeljne: v kolikor želimo spodbuditi trajnostno in »pametno« rast in razvoj tako države kot področja kulture v njej, mora biti spodbujanje kulture osredotočeno v prvi meri na spodbujanje kulturi lastnih vrednosti. Zgolj kratkoročen pogled na razvoj in rast države in s tega vidika podpora zgolj tistim sektorjem, ki so usmerjeni v kratkoročni profit (npr. kreativne industrije) ima lahko negativne posledice ne le v kulturnem in umetniškem, pač pa (vsaj na srednji rok) tudi v čisto gospodarskem in ekonomskem smislu!

Omeniti velja še na eno dimenzijo. Pokazali smo, da je spodbujanje gospodarske rasti prek vlaganja v kulturo zelo pomemben, enostaven, relativno cenovno nezahteven in priročen mehanizem spodbujanja razvoja države. Vendar velja predvsem omogočiti primerne, ekonomsko učinkovite in dostojne spodbude umetnikom za ustvarjanje. S tega vidika velja podpreti ukrepe za večje zaposlovanje v kulturi, pa tudi ureditev statusa samozaposlenih v kulturi, v katerem deluje prek 75% ustvarjalcev v umetnosti (podatki za sektor »Umetniško ustvarjanje«, klasifikacija SKD 90.03, obdobje 2003-2010, vir: Ministrstvo za kulturo 2011).

Velik del osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017 počiva prav na pridobivanju evropskih sredstev iz naslova nove finančne perspektive, torej sredstev, ki se bodo prvenstveno podeljevala na osnovi dokumentov Strategije razvoja Slovenije 2014-2020. Med drugim gre tu tudi za sredstva za samozaposlene v kulturi. Zato apeliramo na pripravljavce strategije in spremljajočih dokumentov, da:

1)      Področje kulture vključijo v besedilo dokumentov ob pripravi Strategije razvoja Slovenije 2014-2020 bistveno bolj jasno in široko in se izognejo zvajanju celotnega sektorja na podjetniške sintagme, kot so kreativne industrije in kulturni turizem. V zgornjem besedilu smo jasno opozorili, da ima področje kulture v celoti ne le pomembne gospodarske (o čemer ne more biti dvoma), pač pa tudi socialne, okoljske in kulturne učinke.

2)      V besedilih omenjenih dokumentov sprejmejo jasnejšo zavezo o podpori projektov na področju kulture, saj smo že prevelikokrat doživeli ohlapne formulacije in zaveze, ki v končnem niso pomenile nobenih konkretnih učinkov na področju kulture. Vsaj v spremljajočih dokumentih, kot so partnerski sporazum, operativni program črpanja sredstev in DRPI mora biti jasno viden program razvoja področja kulture v letih 2014-2020, sicer nastaja vtis, kot da je to področje zgolj nekakšen nujen kozmetični dodatek v besedilu, kljub številnim razvojnim vidikom, ki jih odpira in na katere smo opozorili v našem besedilu.

3)      Pri nadaljnjem delu na pripravi Strategije razvoja Slovenije 2014-2020 dosledno sledijo smernicam in projektom, ki bodo potrjeni in zapisani v novem Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, saj gre za dva dokumenta na ravni države, ki morata biti v soglasju eden z drugim.

Dragi državljani, kulturniki in prijatelji kulture! Povežimo se med seboj in s tistimi, ki bodo podpirali razvoj slovenske države tudi prek spodbujanja kulturnih projektov. Povabimo nosilce uspešnih modelov povezovanja kulture in gospodarstva, kulture in socialnega razvoja, kulture in okolja v Slovenijo – da skupaj poskusimo uresničiti naše vizije na način, da gradimo na tem, kar je pozitivnega v naši družbi, gospodarstvu in kulturi. Izkoristimo kulturne danosti, ki jih ima Slovenija ob pomenu, ki ga kulturi v tej državi vseskozi posvečamo. Izkoristimo enega redkih razvojnih gonil, ki jih imamo in enega tistih, ki se nam tako rekoč sam ponuja. Povežimo se z državami in regijami, ki so takšne modele že preizkusile. Morebiti nam po tej poti uspe na domači in mednarodni ravni najti tudi drugačne poti izhoda iz krize.

Odločitev je naša, ne dovolimo, da stari vzorci delovanja in napačni stereotipi o kulturi kot zgolj porabniku sredstev še naprej prevladujejo v družbi. Izberimo nov razvojni model in dokažimo, da gre po tej poti lažje in bolje!

Pobudniki pobude »Kultura za slovenski razvojni preboj«

Društvo Asociacija    Stopite v stik z avtorjem peticije