OHRANITEV MANGRTSKEGA SEDLA – POZIV K RAZUMNEMU RAVNANJU

Spoštovani!

Več kot 220 podpisnikov bovške lokalne iniciative nasprotuje gradnji nove ceste na Mangrtsko sedlo, ki je naravni spomenik državnega pomena v osrednjem delu Triglavskega narodnega parka. Odgovorne s to izjavo pozivamo, da velika sredstva za nesprejemljive posege namenijo ureditvi varne ceste do sedla in postopni uvedbi javnega prometa, za razvoj trajnostnega turizma v dobro lokalnemu prebivalstvu in vsej Sloveniji. Vabimo vas k podpisu izjave.  

Namen

Besedilo memoranduma je nastalo kot odziv na načrtovano gradnjo nove ceste na zavarovanem  območju Mangartskega sedla, ki leži znotraj Triglavskega narodnega parka.

Območje Mangartskega sedla

Mangartsko sedlo je eno najdragocenejših območij z naravnimi znamenitostmi v Julijskih Alpah.  Zaradi izjemne pestrosti ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter bogastva geoloških in geomorfoloških posebnosti ga državna zakonodaja s področja varstva narave uvršča med državne naravne vrednote nacionalnega pomena s statusom naravnega spomenika. Ker leži znotraj Triglavskega narodnega parka je to, večkrat zakonsko  (za)varovano območje tudi izjemnega nacionalnega pomena. V primerjavi s podobnimi območji ranljive kakovostne naravne dediščine, kakršna je na primer Dolina Triglavskih jezer, pa je Mangartsko sedlo láhko dostopno, saj vodi nanj cesta.

Problem: zaprta državna cesta

Državno cesto, ki vodi na sedlo, je pred sedmimi leti nedaleč od sedla zasul skalni podor in onemogočil promet nanj. Kasneje so odstranili večje skale, promet je zaradi nevarnosti prepovedan, a ne onemogočen, zato v praksi poteka na »lastno odgovornost«.  Leta 2018 je na sedlo samo v poletnem času pripeljalo 15.000 vozil.

Pravna "rešitev"

Ker je Zakon o Triglavskem narodnem parku prepovedal  gradnjo novih prometnic, kar posebej velja za strogo zavarovano območje, je Državni zbor leta 2017 sprejel novelo zakona. Odtlej je tudi na zavarovanih območjih mogoča gradnja nadomestne infrastrukture – v primeru naravnih nesreč. Iz samega izraza naravna nesreča izhaja, da je ukrep nujen in smiseln v poseljenih območjih, kjer naravni pojav pomembno vpliva na življenje in delo ljudi.  Tak primer v narodnem parku že poznamo: po podoru na cesto v dolini Trente leta 1993, zaradi katerega je bila leta 2001 dograjena 276 metrov dolga cestna galerija Berebica.

Predlagana rešitev

Na Ministrstvu za infrastrukturo  so na tej podlagi začeli pripravljati načrt za cestno novogradnjo.  Odpovedali  so se sanaciji obstoječe ceste ter predvideli gradnjo novega, kilometer dolgega cestnega odseka, ki naj bi potekal po strmih, do sedaj nedotaknjenih pobočjih okoli planinske koče. Ta poseg bi nepovratno  uničil naravni spomenik samo zato, da bi se obiskovalci lahko pripeljali prav na vrh že tako preobremenjenega sedla. Dandanašnji se napredek in blagostanje naroda se ne meri več po dolžini cest, dohodku od pobranih  cestnin, izkopanih in preoranih kubičnih metrih materiala, številu turistov in podobnih merilih. Del takega inertnega in repetitivnega ravnanja je tudi predlagana rešitev za novo cesto na Mangartsko sedlo.

Nekateri pomisleki

Po predstavljenih načrtih bi na sedlo na višini 2060 m vodili kar dve cesti: stara, ki bi bila formalno zaprta in prepuščena naravnim procesom, ter nova, nadomestna. Že samo dejstvo, da bi odsek nove ceste stal vsaj milijon evrov proračunskih sredstev, postavlja vprašanje, kaj je za Republiko Slovenijo javni interes. Ali je to spodbujanje vedno večjega motornega prometa v mednarodno zavarovanem visokogorju narodnega parka ali celostna, trajnostna ureditev infrastrukture in prometa po gorski cesti, ki bi prispevala k ohranitvi naravnega dragulja. Namesto novogradnje bi morali obiskovalce usmeriti k sodobnemu doživljanju v obliki hoje po edinstveni visokogorski pokrajini. Ukrepi za to so znani s številnih primerov v Alpah, kjer vodijo ceste le do izhodišč za obisk oziroma ogled (za)varovanih območij .

Okoljski vidiki problema

Posočje se v poletni sezoni že sooča s pojavom  prekomernega turizma (ang. overtourism), ki vpliva na življenje domačinov in doživljanje turistov ter terja ustrezno ukrepanje in sodobne upravljavske pristope. To še posebej velja za lahko dostopna občutljiva visokogorska območja, kakršno je Mangartsko sedlo. Trenutno stanje zahteva skupen in celovit razmislek o tem, kako so-upravljati s tem prostorom, upoštevaje interese varovanja narave, ki jih zastopa Triglavski narodni park, domačinov, ki jih zastopata Občina Bovec in Razvojna zadruga Log pod Mangrtom, pa tudi interese obiskovalcev,  katerih število je nujno omejiti.

Izjava

Prepričani, da gre za popolnoma napačen, ne dovolj premišljen in razdelan ter nacionalno škodljiv pristop,  pozivamo odločevalce, da:

-         ustavijo priprave na gradnjo nove ceste na Mangartsko sedlo,

-         za to predvidena sredstva v istem proračunskem obdobju preusmerijo ter namenijo varnostni posodobitvi in celoviti trajnostni ureditvi obstoječe ceste, ki je kot naša najvišja cesta tudi pomemben tehniški spomenik (EŠD 30585),

-         poiščejo rešitev brez gradnje novih parkirišč na območju Mangartskega sedla, ki bi prav tako pomenila prevelik poseg,

-         razmislijo o postopni zapori ceste za motorna vozila s hkratno uvedbo javnega prometa,

-         pripravijo (s)podbude za trajnostno rabo, kot sta hoja in kolesarjenje,

-         od odgovornih ustanov, zlasti Ministrstva za okolje in prostor tudi zahtevamo, da dosledno izvaja vlogo varuha narave in v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom naredi vse potrebno, da se ohrani visokogorski svet, zaradi katerega je v Sloveniji lepo živeti in je na račun tega država deležna tudi velikega turističnega obiska. To ni le njegova pristojnost, ampak tudi jasna dolžnost, ne le do domačinov, ampak tudi do vseh  državljanov in obiskovalcev tega območja. Spoštovani predstavniki pomembnih ustanov, od vas pričakujemo trezno odločanje in državotvorno  ravnanje.

Podpisniki memoranduma.

Fedja Klavora in člani CI Mangrtsko sedlo    Stopite v stik z avtorjem peticije