English: Let's save the Plečnik Stadium
Ohranimo Plečnikov stadion - Let's save the Plečnik Stadium
Komentarji
#1014
Si zelim da se kulturni spomwnik stadion ohrani in začne koristit za kulturo.Katjuša Kovačič (Ljubljana, 2021-05-10)
#1020
Ker ne vidim potenciala v novem stadionu z nakupovalnim središčem in športnimi dvoranami. Ohraniti bi morali izvorni stadion ter ga obravnavati kot spomenik.VERONIKA LIPAR (Novo mesto, 2021-05-11)
#1031
...je dediscina del vseh nas.Irena Zmuc (Ljubljana, 2021-05-12)
#1054
Se ne strinjam z obsegom prenove.Matej Höfler (Ljubljana, 2021-05-14)
#1055
This is a heritage site that need to be preserved for the history of EuropeFernando Espinosa de los Monterosd (Madrid, 2021-05-14)
#1060
Sem arhitektka ki ceni PlečnikaMaša Živec (Ljubljana, 2021-05-14)
#1062
Peticijo podpisujem, ker, žal, drugače ni mogoče zaustaviti pohotnosti vulgarnih povzpetnikov, ki se požvižgajo na pomen arhitekturnega spomenika. Plečnikov stadion je potrebno ohraniti, ker je edinstven primer sonaravne estetike, nastale v skromnih razmerah, vendar na delovni mizi genialnega ustvarjalca. Ljubljančani in vsi Slovenci potrebujemo športni objekt, ki bo dostopen vsem in bo obdan z ohranjenimi zelenimi površinami, na katerih bodo našli mir in sprostitev vsi, ki se zavedajo vrednot zelenih površin.Milivoj Kodrič (Ljubljana, 2021-05-14)
#1070
Menim, da ima vrednost Plečnikovih del neprecenljivo simbolno ter estetsko vrednost napram predlaganemu arhitekturnemu zmazku. Preprečite nadaljnjo degradacijo vseh Plečnikovih del. Plečnik bo večen v kulturnih in omikanih družbah, njegovi skrunitelji pa pozabljeni ko lanski sneg. Ljudje, ki ne cenijo lastne kulturne dediščine so vredni manj ko zrno peska, pa čeprav so milijarderji. Žal jim to ne kupi nobenega odpustka in resničnega ugleda.Vesna Kitthiya (Križevci pri Ljutomeru, 2021-05-16)
#1074
Peticijo podpisujem, ker pravim NE oblikovanju prostora v imenu kapitala.Lidija Malerič (Ljubljana, 2021-05-16)
#1086
Ker je prav, da se štadion ohrani kot je in modernizira v smislu varnosti in funkcionalnosti. In ne da postane trgovski center, hotel itd. Navsezadnje je spomenik! Le večji.Tim Perpar (Ljubljana, 2021-05-19)
#1101
Prostor Štadiona je že oblikovno urejen. Sedaj le ni javno dostopen (vrata so zaklenjena, za posneti fotografijo moraš plezati na zid).Primerljivo velik pozidljiv prostor je, že desetletja grdo neurejen, le 100 metrov jugovzhodno.
Moč karizmatičnih ustvarjalcev je, da preko svojih umetnin ljudi združujejo, ne glede na manj pomembne druge minljive dogodke. Uničevanje njihove moči pa ljudi spet razdeljuje.
V primeru preraščanja z drugo sorazmerno preveliko arhitekturo (ki bi osrednjemu paviljonu, če bi ostal edini v celoti ohranjen del Štadiona, odvzel kontekst in merilo), bi se neponovljivemu dogodku nastanka Štadiona le kradla identiteta.
Štadioni so namenjeni igram spretnosti in moči, kar je primerljivo tudi s političnimi dogodki, zato bo pogled na Štadion, z nivoja tal in z nivoja morebitne bližnje nove stolpnice vizavi, v prihodnosti govoril več in bolj iskreno o nas vseh, če se ohranja v originalni obliki. Inteligentni ljudje se svojih, kakršnihkoli že, spominov ne bojijo in jih ne potvarjajo. Umetniško oblikovan, takrat naš najlepši in največji po obliki pravi "štadion", je bil v času nastanka in je še velik dosežek Ljubljane (še eden je bil, ki pa žal ni bil lep in zgodovinskega spomina nima več, saj je tam prostor že davno pozidan). Le odpreti ga je treba spet javnosti, da na sprehodih ne bomo več hodili po prahu in lužah bližnjih cest. Novi ambiciozni športni objekti, če že res morajo biti tako blizu Centra, lahko nastanejo 100m jugozahodno (prav tako lepo vidni z bodoče stolpnice in zato tudi "politično korektni"). Zelena oaza znotraj Štadiona, nastalega izpod svinčnika našega najslovitejšega arhitekta (odločno slovensko zavednega, upam da kakšnega "internacionalista" to ne moti), jim bo le koristila.
Dušan Moll (Ljubljana, 2021-05-24)
#1117
sem otroštvo in mladost preživela v lepi soseščini štadiona; ker so vrtovi Fondovih hiš zgodovinsko del le-teh in njihovih stanovalcev; zaradi estetike, lepote, ki je pogoj smiselnega bivanja posameznika so-bivanja v skupnosti ☀️Pri Schillerju svoboda sicer res ne pomeni svobode uma, temveč svobodo v usklajenosti med čutom in umom, vendar pa tudi v tem estetskem stanju suverenost velja le v svetu videza, se pravi v tvornem deležu estetskega odnosa do sveta. Ne glede na to, ali govorimo o dualizmu in s tem o razklanosti, ali pa o kontinuiranem prehodu med čustnostjo in razumom, pa je Schillerjevo opozorilo zelo na mestu. Kajti očitno enostransko vzgajanje in izobraževanje je človeka že povsem mehaniziralo. Človek, prav tako pa njegov odnos do sočloveka, je vse manj živ; postaja vse bolj podoba in vse manj življenje. Vzgoja v lepih umetnostih mora v človekovo življenje prinesti živo podobo in ga osvoboditi od tiranstva zakonov narave in zakonov morale. Kot bi rekel Schiller, lepota mora divjaka malce zvezati in barbara malce osvoboditi. »Sredi strašnega kraljestva sil in sredi svetega kraljestva zakonov estetski gon po oblikovanju neopazno zida tretje veselo kraljestvo igre in videza, v katerem človeku snema spone vsakršnih razmerij in ga tako v fizičnem kakor v moralnem odvezuje od vsega, čemur se reče prisila.«
💛☀️🤗
Človek se mora naučiti kultivirano želeti in uživati. Pri tej Schillerjevi estetizaciji užitka gre torej za nek podoben pojav kot kasneje pri Freudovem pojmu sublimacije. Razum svojo avtonomnost torej ohranja, saj je edino aktivno načelo človekovega bivanja, a pri Schillerju to ni nek kantovski neizprosni razum principov, temveč je razum, ki ima premoč nad čutom, a te svoje moči ne zlorablja; je mišljenje in zakon, ki v polju estetskega sobiva s čutenjem.
Lepo pa ni zgolj pogoj človeškosti človeka, temveč preko tega tudi pogoj družbe in države. Fizični oz. naravni človek lahko tvori le naravno državo, ki temelji na moči in torej vodi k neenakosti. Razumni oz. moralni človek pa tvori zgolj moralno državo temelječo na principih, ki ubijajo čustvo; tj. državo zakonov, ki ubijajo posameznika. Um v »preobleki« države sicer odpravlja naravno državo moči, a vzpostavlja nevarnost, da se v imenu ideala človeškosti ukine živalskost, ki je nujni pogoj človeškosti in da se v imenu države ubije posameznika. V takšni državi »se iz sestavljanja neskončno mnogih, a mrtvih delcev, oblikuje mehanično življenje celote.« (str. 29) Moralna država izgubi stik s svojim državljanom. »Tako se zlagoma iztreblja posamično konkretno življenje, da bi lahko abstrakt celote bedno životaril, in večno ostaja država tuja svojim državljanom, ker je čustvo nikjer ne najde.« (str. 30) Po tej poti sicer celota sveta napreduje, a posamezniki trpijo, kajti sreča je tukaj izključena iz smotra napredka in človek s tem postane hlapec človeštva. Estetska država pa bo država estetsko uravnovešenih posameznikov, kjer človek sočloveka presoja kot lepega. V takšni državi »iz sebične izmenjave strasti nastane velikodušna izmenjava nagnjenja.« (str.133) Ljubezen tako pomeni estetizirano slo. Človek se sme človeku »v krogu lepega občevanja, v estetski državi, kazati le kot podoba, mu le kot objekt svobodne igre stati nasproti. Dajati svobodo skozi svobodo je temeljni zakon tega kraljestva.« (str. 134) »Če že potreba človeka sili v družbo in če um posadi vanj družabna načela, mu lahko zgolj lepota dodeli priljudno naravo. Zgolj okus prinese harmonijo v družbo, ker ustvarja harmonijo v posamezniku.« (str. 134-135) Z estetskim tako poskuša Schiller premostiti tudi razkorak med posameznikom in družbo; v lepoti vidi temeljni kamen, ki pomeni podlago hkrati srečnemu posamezniku in stabilni skupnosti.
kopirano z www
pija jober lozej (komen, 2021-06-07)
#1126
Ker se zavedam pomena kulturne dediščine in naravnega okolja.Nataša Arčon Triler (Ljubljana, 2021-06-21)
#1128
Je pomembno ohranjati kakovostne gradnje iz preteklosti.Jurij Strehar (Domžale, 2021-06-27)
#1129
Zelim, da se obnovi tak športni in arhitekturni biser sredi Ljubljane.Tomaz Boh (Grosuplje , 2021-07-02)
#1132
Menim, da je treba vse izjemno Plčnikovo delo ohranjati v njegovi izvirni podobi.Sonja Jeram (Tolmin, 2021-07-05)
#1137
Peticijo podpisujem, ker hočem, da se ta edinstveni Plečnikov stadion ohrani v PRVOTNI obliki kot del evropsko priznane Plečnikove arhitekture, s katero je povzdignil mesto Ljubljana na zemljevid najlepših mest v Evropi. Manjkata le še nerealizirana "katedrala Svobode" in njegov "mesarski" most, ki bi stilno celovito zaokrožil ljubljansko tržnico (brez sedanje betonsko-steklene neokusne ploščadi in nameravanega razkopavanja pod njo in posledično nevarnega ogrožanja semenišča, stolnice in ostalih stavb v bližini).Roman Oberč (Ljubljana, 2021-07-06)
#1145
Peticijo podpisujem , ker sem za ohranjanje Plečnikove dediščine. Bodimo ponosni nanj in hvala za vsa njegova dela.Alenka Jakovljevič (Novo mesto, 2021-07-08)
#1146
Peticijo podpisujem, ker podpiram prizadevanja civilne družbe za ohranitev Plečnikovega stadiona, ki naj služi vsem meščanom in državljanom RS, ne le interesom poslovnežev.Metka Pekle (Ljubljana, 2021-07-08)
#1147
povsem se strinjam s predlogom za obnovitev starega stadiona v čim primarnejši obliki. Bil bi odlična pridobitev za občane in velik spomin.Breda Bevc (Ljubljana, 2021-07-08)
#1150
I deem Plecnik's work as constitutional for the cultural importance of Lljubljana. The city is on the map because of Plecnik in the international perception.Axel Foehl (Duesseldorf, 2021-07-13)
#1151
Podpis na peticiji prispevam kot izraz zaveze, spoštovanja, občudovanja nesmrtne kulturne dediščine našega velikega arhitekta mojstra Plečnika. Plečnikov stadion je eden od nepogrešljivih členov v verigi Plečnikove Ljubljane in naj tak, v izvirni obliki, tudi ostane ter služi široki javni uporabi, za katero se zavzema tako Civilna iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki kot tudi strokovna in siceršnja javnost. Ne samo v domovini, vemo kako visoko cenijo mojstra Plečnika zunaj naših meja in bila bi res velika sramota, če bi z neko banalno in megalomansko gradnjo (BŠP) povedali, da smo pripravljeni sami sebi uničevati korenine naše kulturne in zgodovinske dediščine...Marjan Kovač (Ljubljana, 2021-07-20)
#1152
Spoštujmo Jožeta Plečnika + na parlament postaviti stožec po Plečnikovi predlogi!Marko Andolšek (Ljubljana, 2021-07-22)
#1170
Nočem še enega nakupovalnega središča in stanovanj za bogate na račun kvalitete življenja v mestu.David Murko (Ljubljana, 2021-11-15)
#1183
Zelim, da se Plecnikov stadion preuredi v javno dostopen parkDominika Sturm (Ljubljana, 2022-05-18)
#1184
Ker si prebivalci zaslužimo dostojne pogoje bivanja in spoštujemo svojo tradicijo.Primož Žvokelj (Ljubljana, 2022-05-18)
#1190
Ker, se razume...Peter Žuraj (Sevnica, 2022-05-19)