Ustavimo fracking v Sloveniji!
Stopite v stik z avtorjem peticije
Črpanje plina v Petišovcih: najprej je treba izvesti presojo vplivov na okolje
2020-06-04 15:58:20Upravno sodišče je v sporu glede črpanja plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki ga načrtujeta britanski Ascent Resources in slovenski Geoenergo, pritrdilo Agenciji za okolje, da je pred izdajo dovoljenj treba izvesti presojo vplivov na okolje.
Aleš
Sporna dovoljenja za črpanje zemeljskega plina v Petišovcih odnesla direktorja Arsa
2018-11-13 09:40:08Sporna dovoljenja za črpanje zemeljskega plina v Petišovcih odnesla direktorja Arsa.
Generalni direktor Arsa Joško Knez je sam ponudil svoj odstop
12. november 2018 ob 16:43,
Generalni direktor Agencije RS za okolje Joško Knez je odstopil s položaja, vzrok naj bi bile odkrite nepravilnosti v postopkih izdaje dovoljenj v povezavi s črpanjem plina v Prekmurju.
Potem ko je okoljski minister Jure Leben konec oktobra naročil notranji nadzor nad delom Arsa, je neodvisna komisija ministrstva za okolje in prostor danes sporočila, da so bili "ministrovi sumi utemeljeni". Ministrstvo se je namreč odločilo podrobneje preučiti dva postopka, ki ju je agencija vodila v povezavi z načrtovanim črpanjem plina na območju Petišovcev. Minister "se je želel prepričati, ali oba postopka v zadevi Petišovci potekata zakonito, strokovno in nepristransko", so pojasnili na MOP-u.
Arso kršil načelo neodvisnosti in samostojnosti
Pri obeh postopkih sta bila tako po ugotovitvah komisije kršeni načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb. Komisija je posebej poudarila dejstvo, da "se tujcem pritiski na slovenske uradnike ne zdijo nedopustni in nesporni ter so jih pripravljeni ponoviti".
Gre za postopek izdaje dovoljenja za rafinerijo za prečiščevanje zemeljskega plina, ki ga je želela pridobiti britanska družba Ascent Resources, in za postopek, povezan s pridobivanjem mineralnih surovin. Vlogo za tega je podala družba Geoenergo, nosilka projekta v Petišovcih, ki je v lasti Petrola in Nafte Lendava. S pridobljenim dovoljenjem bi družba lahko začela s frackingom oziroma črpanjem plina s t. i. hidravlično stimulacijo majhnega obsega.
Leben je odstop Kneza že sprejel.
V družbi Ascent Resources grozili uslužbencem MOP-a
Kot navaja portal Siol, je britanski časopis Daily Mail že pred časom navedel izjave predstavnikov britanske družbe Ascent Resources, ki naj bi od "visokih uradnikov slovenske agencije za okolje dobili osebna zagotovila, da bodo dobili dovoljenje". Zaradi uvedbe izrednega nadzora, za katero se je oktobra odločil Leben, pa naj bi minister na družbenem omrežju Twitter od lažnih profilov dobival celo grožnje. "Tudi vsi pritiski, ki so bili med notranjim nadzorom uperjeni proti vodstvu MOP-a ali zaposlenim, so bili naznanjeni pristojnim organom," so za portal Siol še pojasnili na ministrstvu, niso pa navedli konkretnih imen.
Za britansko družbo lobirala tudi britanska veleposlanica
Neparlamentarne stranke Pirati, Solidarnost in ZL-DSD so sicer prav danes zunanjega ministra Mira Cerarja pozvale, da na pogovor povabi veleposlanico Združenega kraljestva Sophie Honey, ki naj bi prav tako domnevno lobirala za pridobitev dovoljenja britanskega podjetja za črpanje plina na Petišovskem polju.
Okoljski aktivist Gorazd Marinček je v imenu neparlamentarnih strank dejal, da je veleposlanica lobirala za britansko družbo Ascent Resources. "Konkretno je veleposlanica lobirala za fracking pri takratnem predsedniku vlade Cerarju in gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku v smislu, naj državni organi pospešijo izdajanje dovoljenj," je navedel.
Marinček je dodal, da britansko podjetje tekočino za hidravlično stimuliranje opredeljuje kot vodo s primešanimi kemikalijami, ki pa so z mednarodnimi oznakami opredeljene kot strupene za vsa živa bitja. Ob tem je opozoril na domnevne pritiske britanske družbe Ascent Resources. Ta po njegovih besedah nedopustno pritiska na slovenske upravne organe, ki pa se, kot je navedel Marinček, pri presojanju in izdajanju dovoljenj držijo predpisanih rokov.
"Smo v resničnostnem šovu, kjer nas multinacionalke obravnavajo kot domorodce iz najbolj zaostalih držav in polnijo z alternativnimi resnicami po najslabšem zgledu 'fake news'," je dodal Marinček.
***********************************************************************************
Pred sedmimi leti so v Petišovcih prvič izvedli testni fracking, tako imenovano stimulacijo vrtin s hidravličnim lomljenjem. Investitorji so Ascent Resources, ki sodeluje preko podjetja Ascent Slovenia, ki je svoj sedež do danes prestavilo iz ene države, ki velja za davčno oazo, v drugo, in slovenski Geoenergo. Ta je v lasti Nafte Lendava in Petrola, ob tem, da ima Petrol na deležu Nafte Lendava v Geoenergu dve zastavni pravici. Kljub temu da ima uradno Geonergo pri projektu frackinga v Petišovcih četrtinski delež, gre 90 odstotkov vseh prihodkov neposredno na račun Ascenta, dokler si ta ne bo v celoti pokril investicije, za katero trdi, da je v desetletju od leta 2007 znašala skoraj 50 milijonov evrov.
Brez rudarskega projekta
Od lani novembra zemeljski plin odvajajo na Hrvaško in pogodbo s hrvaško Ino so julija podaljšali. Plin črpajo iz vrtin Pg-10 in Pg-11a na podlagi prve stimulacije, ki so jo izvedli leta 2011. Želja je, da bi vrtine ponovno stimulirali, kar bi pomenilo nov fracking, zato da bi črpanje zemeljskega plina optimizirali in povečali obseg. Zato so v Geoenergu sprožili predhodni postopek pri Arsu, da se ugotovi, ali morajo izvesti tudi presojo vplivov na okolje. Prvo vlogo so vložili lani maja in dokumente dopolnjevali v začetku letošnjega leta. Februarja se je zastopnik Ascenta Colin Hutchinson zglasil v kabinetu tedanjega predsednika vlade Mira Cerarja. Nato so se julija predstavniki Ascenta srečali še s štirimi predstavniki ministrstva za gospodarstvo pod Zdravkom Počivalškom, v istem mesecu, ko je Arso Geoenergo pozval k dodatni izjasnitvi, ker bi pri ponovni stimulaciji vrtin s hidravličnim lomljenjem lahko prišlo do pomembnih vplivov na okolje.
V postopku analiz in pridobivanja strokovnih mnenj so pri Arsu med drugim ugotovili, da investitorji in izvajalci nimajo izdelanega rudarskega projekta. To so v podjetju Ekosfera, ki so ga v Geoenergu in Ascentu najeli, da zanje vodi postopek, pojasnili, češ da dokumenti iz leta 1953 in tedanja zakonodaja izdelave rudarskega projekta, kot se to zahteva zdaj, za pridobitev koncesije ni predvidevala, zato ni bil izdelan in z njim ne razpolagajo. Tudi leta 2002, ko so podpisovali veljavno koncesijsko pogodbo, ki velja do leta 2022 med državo, Geoenergom in Nafto Lendava, upravni postopek ni zahteval izdelave rudarskega projekta za pridobitev koncesije, zato ga tudi tedaj niso izdelali, dodajajo. Na zahtevo Arsa so sicer pripravili elaborat. Prejšnji teden pa so na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Jure Leben, sprožili postopek notranje revizije na Arsu glede postopkov, ki se tičejo črpanja plina v Petišovcih. Na ministrstvu za okolje nam na vprašanje, kaj je namen notranje revizije, niso odgovorili, povedali pa so, da "glede na naše uradne evidence v zadnjih štirih letih podobnega notranjega nadzora nad postopki, ki jih vodi Arso, ni bilo".
Nekaj deset tisoč evrov za milijonsko investicijo
Povečanje obsega pridobivanja zemeljskega plina se deloma pozna tudi v lendavskem (in državnem) proračunu, ki dobita od podeljene koncesije po polovico fiksnega zneska in dodatka glede na izčrpano količino plina in nafte. Tako je aktualno vprašanje, koliko je za lokalno skupnost vredno zdravo okolje in ščitenje narave pred nadaljnjo degradacijo. Z občine Lendava so nam poslali letne zneske, ki jih dobijo iz naslova koncesnine od Geoenerga. Višina koncesije se je od leta 2012 do lani gibala okoli 30.000 evrov letno. Lani se je dvignila za dodatnih 7000 evrov, letos do sredine maja pa so prejeli dobrih 68.000 evrov.
V sredo so nato iz Ascenta investitorjem sporočili, da nameravajo zaradi postopkov glede pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za rafinerijo v Petišovcih raziskati možnosti, da bi proti Sloveniji, okoljskemu ministrstvu in Arsu sprožili postopke neposredno na "sodiščih EU", saj naj bi bili sodni postopki v Sloveniji "zapravljanje denarja delničarjev", ravnanje državnih institucij pa "v nasprotju s tem, kar je najboljše za državo", pišejo v britanskem podjetju. Neprikrit pritisk na slovenske državne institucije pojasnjujejo s tem, da se ne morejo zanesti ne na administrativne postopke ne na vladavino prava in da je njihovo "potrpežljivo čakanje, da slovenske oblasti naredijo, kar je prav, doseglo konec". V okviru EU je sicer edini sodni organ sodišče EU, ki pa nima neposredne pristojnosti odločanja glede uresničevanja nacionalne zakonodaje, če ne gre za neposredno uresničevanje določb prava EU.
Na podlagi pol stoletja starih odločb
Koncesijska pravica za novodobni način črpanja plina v Petišovcih, ki se je v svetu uveljavil v zadnjih dveh desetletjih, tako temelji na odločbi iz maja 1960, s katero je bilo tedanjemu Rudarskemu podjetju iz Lendave podeljeno dovoljenje za koriščenje mineralnih snovi - nafte in zemeljskega plina. Ta odločba se sklicuje na odločbo rudarske inšpekcije iz januarja 1953, s katero so bile določene meje eksploatacijskega polja in tudi "omejitve glede izkoriščanja, da se zavarujejo koristi organizacij". Akt o podelitvi koncesije zahteva tudi, da se "upoštevajo določbe zakona o rudarstvu" in podzakonski predpisi. In če odločbo iz leta 1960 na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga trenutno vodi Alenka Bratušek, imajo, pa odločbe iz leta 1953 nimajo. Nimajo je niti v Geološkem zavodu Slovenije, kjer hranijo rudarsko knjigo.
Lomljenje zemlje za dosego žepov fosilnih goriv
Fracking v Petišovcih poteka na peščenjakih, kakršni obstajajo tudi na Nizozemskem, kjer je črpanje zemeljskega plina s to metodo privedlo do številnih potresnih sunkov, zaradi katerih je prišlo do poškodovanja hiš. Nizozemska vlada je bila v zadnjem letu zato prisiljena pristati na plačilo odškodnin tamkajšnjim prebivalcem. Fracking se izvaja pod velikim pritiskom, ko želijo z včrpavanjem velikih količin vode, kemikalij in keramičnih kroglic doseči in odpreti podzemne žepe plina. V Ameriki, kjer fracking izvajajo predvsem na skrilavcih, je ta način črpanja fosilnih goriv povzročil tudi onesnaženje podtalnice.
Zanimivo je, da na manko rudarskega projekta do zdaj niso opozorili na infrastrukturnem inšpektoratu, v okviru katerega deluje rudarska inšpekcija. Ta nam je maja potrdila, da odločbe iz leta 1953, ki določa pridobivalni prostor, nimajo. Trdijo sicer, da "rudarsko tehnično dokumentacijo rudarski inšpektor pregleda na inšpekcijskem nadzoru pri zavezancu". V svojih odgovorih so ponudili tudi interpretacijo, da je bila po njihovem prepričanju "prva hidravlična stimulacija izvedena že leta 1956". Pojasnjujejo, da rudarska inšpekcija ni prejela nobenega obvestila, da bi bili pri dosedanjih frackingih na Petišovskem polju zaznani kakršnikoli negativni učinki na okolje. Rudarski inšpektorat je v zadnjih dveh letih izvedel na vrtinah Pg-10 in Pg-11a tri inšpekcijske nadzore. Poleg tega so marca lani prejeli "prijavo pričetka testnega izkoriščanja zemeljskega plina in plinskega kondenzata iz vrtine Pg-10", aprila pa "obvestilo o pričetku izvajanja rudarskih del na vrtini Pg-11a". Zadnjo prijavo so prejeli februarja glede "pričetka del na vrtini Pg-11a".
2022.
leta poteče pogodba za izkoriščanje mineralnih surovin nafte in zemeljskega plina
Na vprašanje, kako je mogoče, da se izvaja črpanje zemeljskega plina na podlagi več kot pol stoletja starih dokumentov, ki niso v celoti hranjeni, so na ministrstvu za infrastrukturo spomladi odgovorili, da je odločba iz leta 1960 "pravnomočna in v skladu z veljavno zakonodajo tudi sestavni del koncesijske pogodbe za izkoriščanje mineralnih surovin nafte in zemeljskega plina, ki poteče 28. 5. 2022. V času trajanja tega koncesijskega razmerja je rudarska inšpekcija izvajala nadzor, in sicer, ali so izpolnjeni pogoji za začetek izkoriščanja mineralnih surovin po veljavnem zakonu o rudarstvu in ali se izkoriščanje mineralnih surovin izvaja v skladu s koncesijsko pogodbo."
Trenutni zakon o rudarstvu, ki velja od leta 2011, je sicer jasen, da zahteva izdelavo rudarskega projekta tako za raziskovanje, za pridobitev koncesije, za izvedbo kot za sanacije. Zakon pa predvideva tudi možnost revizije (že) izdelanih rudarskih projektov.
https://www.vecer.com/novi-pritiski-zaradi-petisovskega-plina-6605592
*********************************************************************************
Britansko podjetje: Vojna napoved!
V Veliki Britaniji zaradi ostrih javnih protestov opuščajo »fracking« – lomljenje tal za črpanje zemeljskega plina, ker dokazano povzroča nevarnost za zdravje ljudi, živali, kmetovanje, potrese in onesnaževanje vode.
Tudi Greenpeace ima akcije proti »frackingu«, v Sloveniji pa naj bi ga nekritično sprejeli z odprtimi rokami za črpanje plina v Petišovcih, ker prihaja od »žlahtnih« britanskih investitorjev? Številna britanska podjetja uspešno sodelujejo s Slovenijo, kar je zelo dobrodošlo. Imperialističnih izpadov na tviterju in intelektualnega podcenjevanja ne potrebujemo. V Veliki Britaniji le 13 % javnosti podpira »fracking«. Sloveniji pa bi ga radi prodali kot »poslovno priložnost«! Kot je obširneje pisal o tem Siol, naj sicer ne bi šlo za ekološko sporno hidravlično lomljenje, v angleščini znano kot »fracking«, ampak do okolja precej bolj prijazno »hidravlično stimulacijo« kot trdi podjetje Ascent Resouces.
Kaj je to »precej bolj prijazno do okolja«? Zakaj tega ne počnejo kar doma? Predvideno črpališče je namreč ponekod le dober kilometer oddaljeno od zaščitenega območja Natura 2000, navaja Siol.
Morda mislijo, da smo tako neumni, da ne znamo prebrati, kako nevarno je hidravlično lomljenje – frakcking? Kaj simulaciji ne sledi fracking? Čemu stimulacijo potem sploh izvajati, če je ne bodo vnovčili?
Grožnje ministru
Slovenskemu ministru za okolje Juretu Lebnu investitorji iz Londona grozijo, ker je odredil notranjo preiskavo na ARSO zaradi postopkov pridobivanja dovoljenj za »fracking«. Višek sprenevedanja ob tem je, da je podjetje Ascent Resouces registrirano v davčni oazi.
Večvrednosti kompleks britanskega podjetja, za katerega je Slovenija le zabaviščni park ali odlagališče za umazano industrijo, je v omenjenih dopisovanjih na družbenem omrežju očiten. Kot tudi vulgarno in žaljivo pošiljanje tvita s sliko atomske bombe ministru s pripisom: »Vojna napoved!«. Naša dolžnost je, da podjetje dokončno zavrnemo. Lahko jim pošljemo paket s potico, v katerem je poslovilno pismo: »Fracking in any form not welcome!«. Da ne bi padli na najnižjo raven britanskega imperializma, ki v drugih vidi le objekt svojega izkoriščanja.
Aleš
Članici mreže vložili tožbo na Upravno sodišče RS zoper sklep ARSO
2017-04-29 16:11:49Ljubljana, 26. april 2017 - Slovenski E-forum, društvo za ekonomiko energetike in ekologijo in Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije – TRS, člana mreže Plan B za Slovenijo, sta 21. in 24. aprila 2017 vložili tožbo zoper sklep ARSO, da za postavitev rafinerije v Petišovcih ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.
Dejansko gre za rafinerijo zemeljskega plina v Petišovcih, kot je razvidno iz razveljavljenega okoljevarstvenega dovoljenja iz leta 2015. Tokrat so predstavniki kapitala in ARSO poskušali z besedno telovadbo in zavajanjem prelisičiti okoljske NVO, češ da ne gre za nevarno napravo – rafinerijo zemeljskega plina, ampak za »miroljuben« rudarski objekt za bogatenje mineralnih surovin.
Sklep ARSO je po mnenju tožečih NVO nepravilen in nezakonit, saj je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v tem, da se rafinerija zemeljskega plina obravnava kot obrat za bogatenje mineralnih surovin. Obrati za bogatenje mineralnih surovin so po tehniški definiciji tako imenovane separacije, kjer se z mehanskimi postopki, na primer z izpiranjem, torej s hladnim medijem v tekočem stanju, ločuje jalovina- čvrsta snov od premoga ali od rudnine, torej od druge čvrste snovi. Pri tem se ne uporablja vnetljivih snovi in se procesira skrajno nizko vnetljive in neeksplozivne snovi. V rafineriji potekajo kemijski postopki in toplotna obdelava, pri čemer se procesirajo hitro vnetljive in eksplozivne snovi v tekočem in plinastem stanju.
ARSO trdi, da naprava zaradi skromnih dimenzij ne predstavlja večje nevarnosti za ljudi in okolje, kar je popoln nesmisel, saj je, na primer, sodobno nuklearno orožje tudi »naprava skromnih dimenzij«.
Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki je kot drugostopenjski organ zavrnilo pritožbo NVO na Sklep ARSO, se spreneveda s trditvijo v obrazložitvi zavrnitve, da pri nameravanem posegu ne gre za »rafinerijo« ampak za »rudarski objekt za bogatenje mineralnih surovin«. Pravilno namreč ugotavlja, pri čemer je samo s seboj v nasprotju, da se bo v konkretnem »Rudarskem objektu za bogatenje mineralnih surovin«, izvajalo odstranjevanje primesi oziroma čiščenje, ker gre za, navajamo: »nov rudarski objekt, v katerem se bo izvajala ena od faz pri izkoriščanju surovega zemeljskega plina, in sicer za napravo za čiščenje surovega zemeljskega plina«.
SSKJ (SAZU 2014) opredeljuje objekt » rafinerija« kot »tovarna za rafiniranje«, glagol »rafinirati« pa opredeljuje kot »odstranjevati primesi, čistiti, prečiščevati«.
V kolikor upravnemu organu niso razjasnjeni pojmi »na papirju«, si mora po Zakonu o upravnem postopku pred odločanjem ustvariti popolno sliko o dejanskem stanju ali na kraju samem, saj v Petišovcih že obratuje stara rafinerija – po SSKJ »naprava za čiščenje«, ali pa se dati poučiti neodvisnim strokovnjakom.
Obe NVO nadalje ugotavljata, da je določilo 51. a člena ZVO-1, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, v nasprotju z Ustavo RS, saj lahko zaradi opustitve presoje vplivov na okolje in pridobitve OVD za določen poseg nastanejo nepredvidene nepopravljive posledice za okolje in zdravje ljudi. To je v izrecnem nasprotju z ustavno pravico do zdravega in varnega okolja, za kar mora poskrbeti država.
Navedbe Ministrstva za okolje in prostor RS, da peti odstavek 51a člena ZVO-1 omogoča ex-post nalaganje izvedbe omilitvenih ukrepov tako, da se preprečijo, zmanjšajo ali odstranijo škodljivi vplivi posega na okolje, so sprevržene in skrajno nerazumne, ko gre za rafinerijo v okolju, kjer obstoja možnost nepovratnega onesnaženja podzemnih vodnih virov, tako pitne vode, kot vrelcev pitne mineralne vode ali naravnih virov tople kopalne vode za zdravilišča.
Pravni in stvarni nesmisel je, da je možno ex post z nekakšnimi neopredeljenimi tako imenovanimi omilitvenimi ukrepi očistiti pitne in kopalne vodne vire, ki so onesnaženi z ogljikovodiki. Doslej je kaj takega bilo v zgodovini človeštva dokazano kot tehnično in tehnološko povsem nemogoče. Zato je potrebna presoja 51. a člena ZVO-1 v celoti z vidika ustavne pravico do zdravega in varnega okolja.
NVO sta predlagali Upravnemu sodišču, da po službeni dolžnosti sproži postopek ustavne presoje določb 51.a. člena, še posebej napadene določbe, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, z vložitvijo ustreznega predloga na Ustavno sodišče RS in nadalje, da Upravno sodišče predlaga, da se do končne odločitve US RS zadrži izvajanje napadenega sklepa ARSO.
Računamo, da bomo s takimi potezami postopoma preprečili izmikanje okoljskim predpisom s kreativno besedno telovadbo in z izkoriščanjem (namerne) tehniške nepismenosti in (domnevnega) nepoznavanja tehnologij uradništva v Agenciji RS za okolje in tudi na Ministrstvu za okolje in prostor. Verjamemo, da se bo razmeroma kmalu nabrala kritična masa tovrstnih primerov (Lafarge, Magna, II. tir Divača-Koper, HE na Muri...) za spremembe paradigem do posegov v okolje, ne nazadnje tudi z drugim in drugače kompetentnim osebjem.
Gorazd Marinček (SEf)
Aleš
Petišovci v luči CETA in TTIP
2016-10-04 10:34:03Natanko 206 kilometrov iz Ljubljane je vas s kakšnimi tisoč prebivalci, kjer v tem trenutku še najbolj čutijo, ali bolje rečeno slutijo, obetajoče se posledice sklenitve sporazumov, ki jih sicer poznamo po skrivnostnih kraticah TTIP in CETA. Pod Petišovci, tej vasi v bližini Lendave, se menda skriva za 11 milijard kubičnih metrov zalog zemeljskega plina. Vsa Slovenija porabi kakšno milijardo kubičnih metrov plina na leto.
Tega plina se je želela polastiti družba Ascent Resources, za katero stoji ameriško-angleški kapital, a jim je na prste stopilo slovensko upravno sodišče. To je razveljavilo njihovo dovoljenje za čiščenje zemeljskega plina in nafte s frackingom. S pritožbo so bili uspešni naravovarstveniki, ki so dokazali, da je fracking okoljsko škodljiv. Šefom Ascenta, ki so po nekaterih podatkih v raziskave vložili že več kot 42 milijonov evrov, je načrte z nekaj deset milijonov evrov težko naložbo prekrižalo ustavno sodišče neke majhne države.
Predstavljajmo si teoretičen scenarij, da bi jezni šefi tožili Slovenijo za ves vložek in desetletne obresti – toliko časa naj bi namreč namenili raziskovanju tal pod Petišovci – zaradi izgube potencialnega dobička, o sporu pa ne bi odločalo nacionalno niti evropsko sodišče, pač pa ad hoc izbrani sodniki na posebnem arbitražnem sodišču za reševanje sporov med državami in korporacijami. Predstavljajmo si, hipotetično, da bi Slovenija tožbo izgubila in po odločitvi arbitrov morala korporaciji plačati podoben znesek, kot ga na leto namenimo celotnemu državnemu gospodarskemu resorju. Toliko, kot na leto namenimo za vzdrževanje državnih cest. Trikrat toliko, kot namenimo za zaščito in reševanje. Predstavljajmo si, da teoretičen scenarij od možnega loči slab mesec dni.
Takrat bo v Bruselj prišel predsednik kanadske vlade Justin Trudeau, ki bo s predstavnikom evropske komisije podpisal sporazum CETA, ki bo odprl vrata nastanku takih arbitražnih sodišč. Četudi bodo posamezni nacionalni parlamenti trgovinski sporazum obravnavali v naslednjih dveh letih, bodo nekatere njegove določbe začele veljati že oktobra. Katere, je legitimno, a doslej neodgovorjeno vprašanje. Ta del sporazuma še ni spisan. Ne razumete? Nič hudega, tudi tisti, ki vodijo našo državo, ne razumejo.
Kot tudi ne razumejo, kaj nam pravzaprav prinašajo dikcije tistih delov sporazuma, ki so že končani. Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu tako te dni prosi evropsko komisijo, naj ji, zaboga, nekdo pojasni, ali resnično lahko državo tožijo tudi korporacije, ki že imajo v Sloveniji koncesijo za izkoriščanje naše ustavne pravice. Si predstavljate, da bi Slovenija češki Kofoli ali nizozemskemu Heinekenu omejila uporabo vode za komercialno rabo, potem pa bi jo katera od teh družb po svojih kanadskih ali ameriških podružnicah tožila za sto, dvesto milijonov?
Vlada je te dni v sila nerodni situaciji; včeraj, verjetno zaradi vseh odprtih vprašanj, ni sprejela nikakršnih stališč do teh trgovinskih sporazumov. Zdaj bi jih že morala posredovati v potrditev državnemu zboru, čez slabe tri tedne pa bo minister Karl Erjavec v skladu z njimi glasoval v Bruslju. Toda kakšna stališča naj vlada vendarle sprejeme in hkrati ohrani obraz pred državljani? Državna politika igra prav tako netransparentno igro kot evropska komisija. Kajti ključno vprašanje, s katerim se vlada ukvarja, ni, ali naj zavrne podpis sporazuma ali ne, temveč kako podpis vsemu navkljub zagovarjati pred državljani.
Slovenija ni posebej znana po tem, da bi si upala uveljaviti svojo zunanjo politiko. Raje sledi interesom velikih. Erjavec bo dal evropski komisiji slovenski blagoslov, da s Kanado podpiše CETA. Ne glede na to, da dobrobiti tega sporazuma v naši državi ne bomo čutili.
https://www.dnevnik.si/1042751958
Aleš ČERNIGOJ
Aleš
Geoenergo, Ascent Slovenia Ltd. in Petrol Geoterm so nad odločitvijo močno razočarani >>>
2016-06-02 08:14:29Upravno sodišče RS je 5. maja 2016 odpravilo okoljevarstveno dovoljenje, izdano s strani Agencije RS za okolje dne 19. junija 2015 za postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih in zadevo vrnilo v ponovni postopek istemu organu. Projektni partnerji Geoenergo, Ascent Slovenia Ltd. in Petrol Geoterm so nad odločitvijo močno razočarani.
“Odločitev sodišča bo imela izrazito negativne posledice ne le na poslovanje in razvoj Petrol Geoterma, ki zaradi odločitve sodišča ne more izpolnjevati poslovnih ciljev, temveč pod vprašaj postavlja tudi preživetje projekta pridobivanja zemeljskega plina v Petišovcih, s tem pa gospodarsko-družbeni razvoj in delovna mesta v pomurski regiji. Izrazito negativen signal odločitev sodišča pošilja tudi tujim in domačim investitorjem, saj jasno kaže na to, da Slovenija tudi investitorjem, ki poslujejo skladno z zakonodajo in so pripravljeni v Slovenijo vložiti veliko sredstev, ni naklonjena,” trdijo sodelujoče družbe.
Partnerji v projektu (Geoenergo, Ascent Slovenia Limited in Petrol Geoterm) ocenjujejo, da bo imela odločitev Upravnega sodišča z dne 5. maja 2016 izrazito negativne posledice ne le za projekt, temveč za gospodarsko-družbeni razvoj širše lokalne skupnosti. Zaustavljene so bile tudi že investicijske aktivnosti vezane na postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina, katerih vrednost je ocenjena na 10 milijonov evrov. Odločitev sodišča meče negativno luč na pravno državo in znižuje zaupanje investitorjev v investicijsko-poslovno okolje Slovenije, ki je v krogih domačih ter tujih investitorjev že tradicionalno priznano kot okolje polno raznovrstnih ovir, kljub temu, da se Vlada RS močno trudi, da bi se Slovenija razvila v investitorjem prijazno državo.
Pravna spornost odločitve Upravnega sodišča RS
Nepričakovana sodba Upravnega sodišča RS, ki je odločilo, da se s strani ARSO izdano okoljevarstveno dovoljenje za novo napravo za čiščenje zemeljskega plina, z dne 19. junija 2015, odpravi in da se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek, v obrazložitvi nima vsebinskih očitkov glede izdanega okoljevarstvenega dovoljenja. Kot edini razlog za svojo odločitev namreč sodišče v sodbi navaja, da bi bilo potrebno pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja izvesti tudi predhodni postopek v povezavi z vprašanjem presoje vplivov na okolje, kot je zahtevan v Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS št. 51/14), kljub temu, da v tej uredbi izrecno piše, da se njena vsebina za postopke, ki so se začeli pred njeno uveljavitvijo, ne uporablja.
Pri tem se sodišče v sodbi sklicuje na mnenje Evropske Komisije št. 2012/2162, s katerim je bila Republika Slovenija pozvana k spremembi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13) in njeni uskladitvi z Direktivo 2011/92, ter konkretno na določbe omenjene Direktive – ki pa po mnenju pravne stroke ne izpolnjuje kriterijev za neposredno uporabo. Poleg zapisanega je sodišče svojo odločitev utemeljilo tudi na napačni točki Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS št. 51/14), na podlagi katere naj bi bilo potrebno izvesti predhodni postopek; sodišče je v obrazložitvi napravo IPPC, za katero je vlagatelj pridobival okoljevarstveno dovoljenje, umestilo pod točko B.3.1. Priloge 1 k omenjeni Uredbi, kar pa sploh ni bilo predmet upravnega postopka za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (pravilna bi bila druga točka iz Priloge 1 navedene Uredbe).
Izpostavljena dejstva odpirajo pravne dvome v ustreznost presoje obravnavanega okoljevarstvenega dovoljenja in korektnost postopka, sploh ob dejstvu, da vlagatelj vsled odprave okoljevarstvenega dovoljenja, pravnega sredstva zoper zanj vprašljivo odločitev Upravnega sodišča zaenkrat nima. Partnerji v projektu se na tej podlagi zatorej upravičeno sprašujejo o učinkovanju pravne regulative v Republiki Sloveniji. Ob dejstvu namreč, da je bila ob oddaji vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja upoštevana veljavna Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13 in 51/14), ter da je njena naslednica, Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS št. 51/14), izrecno izključevala uporabo za postopke, ki so se začeli pred njeno uveljavitvijo (med katere spada tudi obravnavani postopek), je vlagatelj ostal brez pričakovanih pravic, pravne varnosti ter zaupanja v veljavno pravo, ki ju oba zagotavlja celo Ustava Republike Slovenije.
Stališče Petrol Geoterma do odločitve Upravnega sodišča RS
“Petrol Geoterm obžaluje odločitev sodišča in ocenjuje, da bo imela slednja neposredne negativne posledice na delovanje in razvoj podjetja. Nova naprava za čiščenje zemeljskega plina bi namreč posodobila postopek procesiranja plina, kar bi pomenilo doseganje višje kvalitete plina ter možnost nadaljnjega izvajanja in razvoja te dejavnosti”pojasnjuje Miran Jug, direktor Petrol Geoterma.
V podjetju poudarjajo, da so bili vsi postopki izpeljani korektno in v skladu s pravnim redom, zato si bodo še naprej prizadevali za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za postavitev nove naprave za čiščenje zemeljskega plina. “Brez okoljevarstvenega dovoljenja nove naprave za čiščenje zemeljskega plina ne moremo postaviti, niti v slovensko nacionalno plinovodno omrežje ne moremo dobavljati plina,” ob tem še dodaja Jug.
Stališče Geoenerga do odločitve Upravnega sodišča RS
Tudi v Geoenergu so nad odločitvijo Upravnega sodišča RS močno razočarani. Po mnenju pravne stroke se odločitev Upravnega sodišča neutemeljeno sklicuje zgolj na domnevne proceduralne napake Arsa, saj je bil postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja voden skladno s slovensko zakonodajo, nova naprava za čiščenje zemeljskega plina pa načrtovana korektno in z upoštevanjem vseh zahtev za varovanje okolja ter zdravja ljudi.
Zadnjih nekaj let sta podjetje Geoenergo d.o.o., ki je v skladu s podpisano koncesijsko pogodbo od leta 2002 do leta 2022 imetnik izključnih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru v Murski depresiji, in podjetje Ascent Slovenia Limited, s katerim ima podjetje Geoenergo d.o.o. sklenjeno pogodbo o skupnih operacijah (Joint Operations Agreement), vlagala velika investicijska sredstva v projekt nadaljnjega razvoja naftno-plinskega polja v SV Sloveniji, katerega preživetje je vprašljiva odločitev Upravnega sodišča RS postavila na kocko.
Prihodnost nadaljnjega razvoja tega projekta, ki bi po oceni Geoenerga pripomogel ne le k razvoju lokalnega gospodarstva, temveč tudi k zagotavljanju večje energetske neodvisnosti Slovenije, je ogrožena. S povečano proizvodnjo plina bi namreč pomurska energetska industrija, nekdaj gonilo gospodarsko-družbenega razvoja regije, dobila priložnost za ponovni zagon, kar bi pozitivno vplivalo na mnogo gospodarskih subjektov v celotni regiji. Proizvodnja ogljikovodikov v regiji neprestano poteka že od leta 1943, pri čemer nikoli niso bili zaznani kakršnikoli negativni učinki na okolje.
V Geoenergu opozarjajo, da je prva neposredna posledica odločitve Upravnega sodišča RS že vidna. “Primorani smo bili zavrniti vse prispele ponudbe za gradnjo merilno-regulacijske postaje (t.j. vstopne točko v slovensko prenosno plinsko omrežje) in zaustaviti investicijske aktivnosti vezane na postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina. Zaustavitev investicij, katerih vrednost je ocenjena na 10 milijonov evrov, pomeni, da zastavljenega cilja, t.j. vključitve plina v nacionalno plinsko omrežje, še dolgo ne bomo izpolnili,” poudarja direktor Geoenerga Miha Valentinčič.
Stališče Ascent Resources plc do odločitve Upravnega sodišča RS
Močno razočarani nad odločitvijo Upravnega sodišča RS smo tudi v Ascent Resources plc, saj 42 milijonov evrov vredni investiciji navkljub, desetim letom intenzivnega dela in delovanja v skladu z zakonodajo, Upravno sodišče RS ni odločilo v prid projektu. Dodatno razočaranje prinaša dejstvo, da odločitev sodišča ne oporeka naravi projekta, temveč se sklicuje na postopkovne napake pri uporabi določil Evropskega in nacionalnega materialnega prava.
Ascent Resources plc je podjetje, ki se ukvarja z izkoriščanjem nafte in zemeljskega plina. Podjetje kotira tudi na londonski borzi. Projekt Petišovci predstavlja največjo neposredno investicijo britanskega podjetja v Sloveniji in je tako pokazatelj investicijskih priložnosti v Sloveniji za ostala tuja podjetja. V zadnjih desetih letih se je bilo podjetje primorano soočiti s številnimi ovirami, ki pa so bile še posebej opazne v zadnjih štirih letih.
Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je bila skrbno pripravljena v sodelovanju z domačimi okoljskimi strokovnjaki in pravniki. Vsi postopki v zadnjih dveh letih so bili vodeni v skladu z obstoječo zakonodajo, tako v času javne razgrnitve kot tudi prejemanja pritožb. Po izdaji okoljevarstvenega dovoljenja s strani ARSO in nato še odobritvi dovoljenja s strani ministrstva smo bili v podjetju optimistični in verjeli v pozitiven razplet tega dolgotrajnega in finančno obremenilnega procesa. Zadeva se je na žalost odvila v nasprotno smer, saj je ena izmed okoljskih organizacij vložila tožbo na Upravno sodišče RS, le-to pa je razsodilo v njihovo korist.
Omenjena odločitev negativen signal pošilja celotni mednarodni investicijski skupnosti. Namiguje namreč na to, da je Slovenija država, v kateri se tuja podjetja ne morejo nasloniti na zakonodajo in v kateri se pomembne investicije soočajo z zamudami in stroški.
Načrtovan razvoj petišovskega polja bi v Slovenijo v naslednjih petih letih neposredno pripeljal preko 20 milijonov evrov. Ta znesek pa bi v življenjski dobi polja presegel 100 milijonov evrov. Podjetje se bo še naprej zavzemalo za izvedbo testne proizvodnje plina iz novih dveh vrtin in zato vztrajno išče alternativne rešitve za oddajo plina tistim odjemalcem, ki so sposobni sprejeti neočiščen plin, t.j. plin za katerega ni potrebna postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina. Kot kaže bo Slovenija za pokrivanje svojih energetskih potreb še naprej odvisna od tujih virov in to kljub temu, da ima pomemben energetski vir na svojem ozemlju.
Aleš ČERNIGOJ
Aleš
Geoterm ob dovoljenje za pridobivanje plina v Petišovcih
2016-05-06 08:15:14Uspeli smo:
20.nov.2015: Vojko Bernard iz Alpe Adrie Green se ni odločil za nadaljevanje pravnih postopkov proti Geotermovi nameri, Se-f pa bo z upravnim sporom izvedbo Petrolove odločitve, da v Petišovcih prek Geoterma, Geoenerga in Ascenta postavi novo napravo, prestavil vsaj za pol leta.
5.maj 2016: Geoterm ob dovoljenje za pridobivanje plina v Petišovcih
Upravno sodišče razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je Arso izdal Geotermu. Zanj bodo ponovno zaprosili.
Upravno sodišče je odločilo, da se odločba Agencije za okolje (Arso) odpravi in se vrne v ponovno odločanje. Iz Geoterma so sporočili, da sodišče ni nasprotovalo vsebinskim razlogom, temveč procedruralnim, zato bodo za okoljevarstveno dovoljenje ponovno zaprosili. Vztrajajo, da bi nova naprava za črpanje plina posodobila postopke procesiranja plina, kar bi pomenilo višjo kvaliteto plina, omogočili pa bi tudi distribucijo plina v slovensko plinsko omrežje.
Alpe Adria Green in Slovenski E-forum, sta Arsovo dovoljenje in Geotermovo namero po črpanju plina, ki je po prepričanju civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji, vsebovala tudi zloglasno hidravlično lomljenje kamenin, v pritožbi izpodbijali s tem, da Arso v dovoljenju Geotermu ni v celoti upošteval vplivnega območja na okolje. V E-forumu so ugotavljali, da izdano okoljevarstveno dovoljenje v vplivno območje naprave za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih ni zajelo tudi površin parcel, po katerih so predvidene dostopne transportne poti, kjer bi Geoterm dovažal in odvažal gradivo in material in bi tudi zanje morali veljati sanacijski in varovalni ukrepi.
http://www.delo.si/novice/slovenija/geoterm-ob-dovoljenje-za-pridobivanje-plina-v-petisovcih.html
Aleš ČERNIGOJ
Aleš
Vabljeni k sodelovanju in soustvarjanju naše energetske politike!
2015-09-28 17:32:52Le še v naslednjih 72 urah lahko sodeluješ v javni razpravi o smernicah za pripravo Energetskega koncepta Slovenije, ki bo začrtal prioritete slovenske energetike za naslednjih 20 oziroma 40 let!
Če se strinjaš z načeli in zahtevami, ki smo jih oblikovali skupaj z Društvom Focus, lahko podpišeš skupno pismo (TUKAJ). Tvoje sporočilo bo prejelo Ministrstvo za infrastrukturo kot uraden komentar v okviru javne obravnave. Pismo pa bo poslano tudi premierju dr. Miru Cerarju in pristojnemu ministru dr. Petru Gašperšiču!
Kaj se pravzaprav dogaja?
V slovenski energetiki se ponovno sprejemajo pomembne odločitve. V pripravi je namreč Energetski koncept Slovenije (EKS), ki ga Ministrstvo za infrastrukturo opisuje kot »osnovni razvojni dokument na področju energetike« oziroma »strateški dokument, ki bo določil dolgoročne usmeritve energetske politike v Sloveniji do leta 2035 in s pogledom do leta 2055«. Do srede, 30. septembra, pa je še v javni obravnavi Predlog usmeritev za pripravo EKS.
Ob razpravah o energetskih sistemih, pametnih omrežjih, megavatih sem in tja, le redkim entuziastom zapoje srce. A odločitve o razvoju energetike nosijo posledice za vse nas kot tudi za naravno okolje. Primer TEŠ 6 nas vedno znova opominja, da moramo pozorno bdeti nad odločitvami v energetiki, in ne pustiti, da prevladajo interesi ozkih lobističnih skupin.
Energetika je namreč tudi naša stvar!
http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/eks/eks_usmeritve_jun_2015.pdf
* Greenpeace je neodvisna globalna organizacija, ki si z izvajanjem kampanj prizadeva za varstvo okolja, za spremembo odnosov ter za promocijo miru. Za svoje delovanje ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank.
Aleš
Nova ovira za Ascent Resources
2015-08-11 11:28:29Slovensko-britanski konzorcij, ki namerava v Lendavi pridobivati zemeljski plin, je po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja junija že slavil, zdaj pa ga očitno čaka nova ovira. Na izdano okoljevarstveno soglasje sta se namreč pritožili dve okoljevarstveni organizaciji.
Agencija za okolje (ARSO) je družbi Petrol Geoterm julija izdala okoljevarstveno soglasje za obratovanje rafinerije zemeljskega plina, v kateri bi potekala tehnološki postopek čiščenja surovega zemeljskega plina in bazna separacija plina. To je naprava, ki je potrebna za komercialno pridobivanje zemeljskega plina v Petišovcih pri Lendavi. Na ARSO so nam včeraj potrdili, da sta se na njihovo odločitev pritožili dve okoljevarstveni organizaciji - Slovenski E- forum in Alpe Adria Green. Kaj to pomeni in kakšni so nadaljnji postopki? »Stranko Petrol Geoterm smo pozvali, naj se izreče. Strankine izjave še nismo prejeli, ko jo bomo, bo zadeva odstopljena v reševanje drugostopenjskemu pritožbenemu organu na ministrstvu za okolje in prostor,« pojasnjujejo na agenciji za okolje.
Rafinerija plina je, kot že rečeno, le nujen delček v zgodbi o plinu iz Petišovcev. Plinsko polje od leta 2007 razvija britanska družba Ascent Resources. Projekt plinskega polja je razdeljen med Britance na eni strani in slovensko družbo Geoenergo (ta je v lasti Petrola in Nafte Lendava) na drugi. Po neuradnih informacijah Ascent opravlja vsa potrebna dela in vlaga vsa potrebna sredstva v projekt. Če bo operacija uspešna, dobi Ascent kot plačilo delež pri pridobljenih ogljikovodikih, torej plinu.
Britanci so že večkrat napovedali, da so tik pred tem, da začnejo črpati plin, a do zdaj se to - tudi zaradi protestov okoljevarstvenikov - ni zgodilo. V Ascent Resourcesu ves čas poudarjajo, da v Lendavi ne gre za fracking, temveč postopek pridobivanja plina z lomljenjem peščenjaka (in ne skrilavca). Delnica družbe, s katero se trguje na londonski borzi, je na zgodovinskem dnu. Prejšnje leto je družba sklenila z osmimi milijoni evrov izgube. »Ni skrivnost, da britanski družbi, tudi zaradi dolgotrajnih postopkov, ne gre najbolje,« je pred kratkim povedal eden od udeležencev pri projektu.
Aleš
Ne ga lomit! | Okrogla miza o frackingu 4.6.2015 ob 19.uri, lokal Pritličje, Mestni trg Ljubljana
2015-06-03 22:20:32
Pred svetovnim okoljskim vrhom v Parizu se širijo pozivi k manjšim vlaganjem v fosilna goriva in h krepitvi energetske učinkovitosti ter širjenju obnovljivih virov energije, v Sloveniji pa se kaže velika verjetnost, da bomo v murski regiji začeli črpati plin z metodo frackinga.
Fracking ali nekonvencionalno pridobivanje plina po svetu že nekaj let trajno in nepovratno spreminja okolje, naravo in ogroža ljudi. Umetno drobljenje kamnin pod visokim pritiskom vode, peska in dodatkom kemikalij vnaša visoko tveganje za onesnaženje okolja in ogroža prebivalstvo: obstaja nevarnost počrpanja radioaktivnih snovi na površje, poraste število potresov, potratno se troši vodo, poveča se nevarnost onesnaženja vodnih virov, naraste promet cistern in izpust toplogrednih plinov, pospešuje se segrevanje ozračja.
Po drugi strani je vprašanje, ali kljub naštetim okoljskim tveganjem, obstajajo geopolitični ali drugi strateški interesi, ki upravičujejo okoljsko vprašljive posege, pri čemer je bistveno vprašanje, ali imajo posegi, kot je načrtovan v Pomurju, relevanten vpliv na energetsko samozadostnost države in prebivalstva?
Novinarka Kristina Božič se bo o obetih ob možnem začetku frackinga v Sloveniji, o demokratičnosti odločanja in odgovornosti, ko pride do okoljsko pomembnih odločitev, ter o možnih drugačnih poteh razvoja Slovenije, pogovarjala s sogovorniki in sogovornico:
- Evo Kobe (POP TV),
- dr. Luko Omladičem (FF UL),
- Gorazdom Marinčkom (e-forum),
- Laurom Komlošem (Civilna iniciativa Ustavimo fracking v Sloveniji),
- Matjažem Ferjančičem (Direktorat za okolje ministrstva za okolje).
Razpravo pod okriljem festivala Chelsea Fringe Ljubljana producentov - Zelemenjava in IPoP – organizirata Zavod Open in Pritličje.
|
Pritličje
Mestni trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia
|
Aleš
Poziv na shod pred ARSO - Zaustavimo fracking!
2015-04-28 19:43:01Živimo v času, v katerem je zaustavitev globalnega segrevanja in grozeče podnebne kataklizme postala nuja. V času, ko je zanikanje škodljivih učinkov industrijskega razvoja, ki sloni na izkoriščanju fosilnih goriv, luksuz peščice, ki bogati z uničevanjem naravnega okolja in družbenih odnosov. V času, ko si skušajo ljudje po vsem svetu povrniti moč odločanja o svojih življenjih in uresničiti vizije o socialno in okoljsko pravični prihodnosti.
Smo tudi v času, ko skuša naftna družba Petrol Geoterm, trojanski konj obskurne korporacije Ascent Resources z Deviških otokov, spremeniti prekmursko regijo v še eno okoljsko in družbeno puščavo industrializacije, sloneče na izkoriščanju fosilnih goriv. Lokalna naftna družba korak za korakom pripravlja teren za vzpostavitev obratov za postopke nekonvencionalnega pridobivanja ogljikovih vodikov. Temu pravijo hidravlična stimulacija oz. lomljenje, s čimer skušajo prikriti, da gre za po vsem svetu razvpiti FRACKING. Ta za peščico dobičkonosna industrija z uporabo strupenih kemikalij uničuje pitno vodo, stotine tovornjakov s cisternami, polnimi strupov, ki se noč in dan valijo k vrtinam, pa uničujejo življenjsko okolje lokalnega prebivalstva. Metan, ki se dviguje v zrak ob črpanju, prispeva k učinku tople grede in ozračje segreva še bolj kot izpusti ogljikovega dioksida. Zaradi razpok, ki nastajajo s frakingom, se premikajo zemeljske mase, s tem pa veča verjetnost za potrese. Strupeni odpadki, tudi radioaktivni, ostajajo v zemlji in na površini še dolgo po tem, ko naftniki poberejo profite in se umaknejo.
V četrtek, 7. maja 2015 bo ob 9.30 v prostorih ARSO (Agencije Republike Slovenije za okolje) na Vojkovi 1b v Ljubljani potekala ustna obravnava v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje rafinerije plina, ki je prvi korak k vzpostavitvi infrastrukture za frakiranje. Za okoljevarstveno dovoljenje za obrat, v katerem bo potekal tehnološki postopek čiščenja novega zemeljskega plina, pridobljenega z frackingom, je zaprosil Petrol Geoterm. V postopku bo slišen tudi glas nasprotnikov frackinga, organiziranih v civilno iniciativo „Ustavimo fracking v Prekmurju“.
Ker daje ARSO pogosto prednost investitorjem in ker so nas izkušnje (Cinkarna Celje, Lafarge Trbovlje itd.) naučile, da v njihovo korist včasih celo ponareja podatke, se bomo v času ustne obravnave, torej 7. maja ob 9.20, zbrali pred njihovim sedežem. Zahtevali bomo zaustavitev načrtov frakiranja matere Zemlje v Prekmurju. K udeležbi na shodu pozivamo vse, ki jim je mar za okolje in ki se želijo angažirati za okoljsko in socialno pravičnost.
Proti frackingu, za okoljsko in socialno pravičnost!
Aleš