ZA PROAKTIVNO SLOVENIJO PRI ISKANJU POLITIČNEGA IZHODA IZ UKRAJINSKE KRIZE
Stopite v stik z avtorjem peticije
HVALA VSEM ZA PODPORO
2022-07-08 13:19:40Spoštovani somišljenice in somišljeniki,
Poziv, ki ste ga podpisali je bil očitno opažen. Pomagali so nam pri tem tudi avtor in podpisniki nasprotnega klica vladi, onega, ki ga je sestavil Luka Lisjak Gabrijelčič. in ki zagovarja status quo, oziroma ohranitev enotnosti znotraj Nata in EU in še bolj odločno oboroževanje ukrajinskega odpora s tezo da samo poražen, bo Putin pristal na pogajanja. Obe pismi je obravnaval strateški svet Ministrstva za zunanje zadeve. Ministrica Tanja Fajon je sicer tudi javno ispovedala nekaj več simpatije za naše sporočilo, a dlje od te seje žal ni šlo. Na vrhu Nata v Madridu naša delegacija (premier Golob, ministrica Fajonova in minister za obrambo Šarec) našega sporočila ni prenesla in gladko glasovala za sklepe, ki so jih bili v Bruslju (o.p. in Washingtonu) že spisali in ki gredo v povsem nasptono smer od tiste za katero smo se zavzeli in se zavzemamo mi. Kot sami veste, nobenih pogajanj ni bilo ponujenih in tudi nazakazih ne s Putinom, ubrala se je pot nadaljnjega zaostrovanja razmer.
Jutri ali v ponedeljek računam da bo v Dnevniku objavljeno naslednje pismo predsedniku vlade z vrsto vprašanj, na katerea bi bilo dobro da bi prejeli zadovoljive odgovore. Vsem še enkrat hvala.
SPRAŠUJEM PREDSEDNIKA VLADE
Spoštovani dr. Robert Golob,
Nedavno vam je skupina 18 podpisnic in podpisnikov, večinoma dobrih in priznanih poznavalcev slovenske zunanje in obče mednarodne politike ter geostrategije, poslala Poziv k razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini in k uresničevanju zaveze iz koalicijske pogodbe, da bo vlada na področju zunanje in obrambne politike izhajala iz »ustavnega načela (127.člen Ustave) mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«, kar, poenostavljeno, pomeni prizadevanje za več diplomacije in manj orožja pri iskanju poti iz ukrajinske drame. Po petih mesecih trajanja ruske agresije in nepopisnih posledic na plečih seveda predvsem Ukrajincev ampak tudi ostalih Evropejcev in Zemljanov, je težko priznati učinkovitost dosedanjih ukrepov Nata in Evropske Unije (sankcije zoper Rusijo, oboroževanje ukrajinskega odpora in drugo) ki naj bi Vladimirja Putina ustavili, oz. ga odvrnili od nadaljevanja krvavega pohoda pričetega 24. februarja. Le ta se namreč nadaljuje in naprej osvaja ukrajinsko ozemlje. Stanje torej ki dobesedno kliče po nečem drugem v spopadanju s to krizo.
Omenjeni poziv je bil obravnavan na strateškem svetu Ministrstva za zunanje zadeve in prejel je kar nekaj pohval s strani ministrice Tanje Fajon, toda ko se je prikazala priložnost za to, da bi ga prenesli tujim kolegicam in kolegom, zaveznikom v Natu, da bi z njim, oz. z njegovim sporočilom, vsaj nekajkrat pomahali pred glasovanjem o pripravljenih sklepih, da bi partnerji slišali kaj si dober del strokovne javnosti v Sloveniji misli in kaj predlaga, ste pogrnili. Nihče ni poročal, da bi se o našem ustavnem načelu mirovne politike ter kulture miru in nenasilja v Madridu kaj slišalo. Še huje, poročalo se je, da ste si prizadevali za hitrejšo dinamiko povečevanja obrambnih proračunov do 2% bruto družbenega produkta od prvotno predlaganega.
Če vse to drži, ne bodite hud, če vam kot pobudnik predmetnega poziva, postavim nekaj vprašanj:
Ali menite da se predlagani sklepi madridskega vrha Nata v zvezi z ukrajinskim konfliktom, skladajo z zapisanim v koalicijski pogodbi? Tudi pospešeno dvigovanje vojaških izdatkov ob, kar se Slovenije tiče, nezavidljivem finančnem stanju po vseh zadolžitvah prejšnje vlade, ob 500 milijonih ki ji potrebuje minister Bešić Loredan za saniranje zdravstva in nič kaj obetavnih napovedi gospodarske rasti? Da ne govorimo o vsem ostalem do katerega ste se zavezali s koalicijskimi partnerji?I
n tudi sicer, verjamete, ob predpostavljanju, da si tudi sam želite čimprejšnjega konca vojne, da bodo madridski sklepi tokrat učinkovali? da bo povečevanje sil za hitro odzivanje v vzhodnih članicah zavezništva od 40 tisoč na 300 tisoč vojakov, prihod dodatnih ameriških enot v Evropo, vzpostavitev njihovega strateškega poveljstva na Poljskem, sprejem Švedske in Finske v povezavo in pospešeno dvigovanje vojakih budžetov v sleherni članici, priporočeno celo nad 2% BDP, Putina zaskrbelo in ga prepričalo k umiku ruskih sil iz Ukrajine? Ter da se bomo ob vsem tem, pa dodajmo še razglasitev Rusije za največjo grožnjo članicam Nata, oz. da prvo sovražnico (mimogrede z največjim jedrskim arzenalom na svetu) ostali Evropejci počutili bolj varno? Pa da sklenem, ste morda kdaj pomislili, da nam je članstvo v Natu prej breme kot prednost, da bi nam večjo varnost in večjo mednarodno težo zagotovila nevtralnost?
V pričakovanju prepričljivih odgovorov, vse dobro voščim.
Aurelio Juri
Koper, 8.7.2022
Aurelio Juri