Proti uvedbi vrednotnic za osebno dopolnilno delo
Stopite v stik z avtorjem peticije
Prejet odgovor
2014-05-27 10:37:27Spoštovani,
na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo dne 30.04.2014 prejeli dopis Komisije DZ RS za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, v katerem nas seznanja, da je prejela peticijo s 316 podpisi proti uvedbi vrednotnic za osebno dopolnilno delo, katere prvopodpisani ste. V zvezi z vašimi pomisleki glede uvedbe vrednotnic, ki ste nam jih pred tem posredovali po e-pošti, smo vam predhodno odgovorili z dvema dopisoma ( dne 11.04.2014 in 22.04.2014).
Uvodoma naj pojasnimo, da je bil novi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno sprejet v DZ RS aprila 2014 in objavljen v Uradnem listu RS 32/14 z dne 05.05.2014. Zakon v okviru instituta osebnega dopolnilnega dela kot izjemo od dela na črno s 01.01.2015 določa uvedbo vrednotnic. Ob tem naj poudarimo, da je drugače institut osebnega dopolnilnega dela v veljavi že od leta 2000.
Kot smo vam pojasnili že v predhodnih dopisih in kar ponovno povzemamo tudi v nadaljevanju, bo ob polni uveljavitvi oz. uporabi novega zakona pogoj za legalno opravljanje ODD vnaprej pridobljena vrednotnica – v primeru del, ki se opravljajo za znane naročnike (storitve), mora vrednotnico kupiti naročnik; v primeru del, ki se opravljajo za večinoma neznane naročnike (izdelovanje izdelkov, nabiranje zelišč), pa mora vrednotnico kupiti izvajalec ODD sam. Razlog, zakaj mora v primeru del, ki se opravljajo za večinoma neznane naročnike (izdelovanje izdelkov, nabiranje zelišč,), vrednotnico kupiti izvajalec ODD sam, je ravno v načinu opravljanja ODD. Posameznik, ki v okviru ODD na primer na stojnici prodaja doma izdelane izdelke v okviru ODD, nima vnaprej znanega naročnika in s tem nima znanega plačnika vrednotnice.
Vrednotnica bo veljala za koledarski mesec za posameznega izvajalca ODD. Z uvedbo vrednotnice bodo jasneje določena razmerja med naročnikom storitve in izvajalcem ODD, hkrati pa zagotovljena boljša pravna varnost pri zagotavljanju plačila izvajalcu storitve. Naročnik bo razbremenjen morebitne soudeležbe pri delu ali zaposlovanju na črno.
Zavedamo se, da z uvedbo vrednotnic problem sive ekonomije oz. dela in zaposlovanja na črno ne bo v celoti rešen oz. odpravljen. Uvedba vrednotnice je namreč le delen prispevek k obvladovanju in preprečevanju sive ekonomije in spodbujanje k legalnim oblikam opravljanja dela, predstavlja pa tudi pomemben prispevek k socialni varnosti izvajalca ODD, saj zagotavlja, da ima izvajalec na podlagi vplačanih vrednotnic pravice iz naslova opravljanja dela na področju pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja – gre za večjo socialno varnost izvajalcev ODD.
Ne moremo soglašati z mnenjem v peticiji, da je sistem vrednotnic nepravičen do tistih poštenih državljanov, ki imajo priglašeno osebno dopolnilno delo, ker vsa dela obravnava enako.Izvajalec ODD bo imel na podlagi vplačanih vrednotnic pravice iz naslova opravljanja dela na področju pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Pri pripravi zakona smo namreč sledili tudi načelu “vsako delo šteje”, kar pomeni, da bi se iz naslova vsakega dela plačevali prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. ODD pri tem po novem ne bo izjema. Tako se npr. prispevki plačujejo tudi iz naslova avtorske pogodbe, podjemne pogodbe,…., četudi je izvajalec pogodbenih del zavarovan na drugi podlagi. Če bi sledili sedanji ureditvi plačil prispevkov po tovrstnih pogodbah, bi bili le-ti pri osebnem dopolnilnem delu precej višji. Socialna varnost posameznikov je tudi eden izmed ciljev države, ki se zagotavlja tudi z razporejanjem pravic in obveznosti iz tega naslova.
Namen uvedbe vrednotnic tudi ni v polnjenju državnega proračuna, kakor menijo podpisniki peticije proti uvedbi vrednotnic za osebno dopolnilno delo. Sredstva od vplačanih vrednotnic namreč ne bodo neposreden prihodek državnega proračuna. Kot smo že predhodno pojasnili, iz naslova vrednotnic izhajajo pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja, zato se bodo sredstva od vplačanih vrednotnic stekala v pokojninsko in zdravstveno blagajno, kjer se posamezne pravice zagotavljajo (med drugim se sredstva iz naslova vplačanih vrednotnic lahko štejejo v pokojninsko osnovo posameznega izvajalca ODD).
Z vidika predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dodatno še pojasnjujemo, da pri opravljanju vsakega dela oziroma vsake dejavnosti obstaja možnost nastanka invalidnosti, telesne okvare in v nekaterih primerih celo smrti. Zato je nujno potrebno, da se vsi, ki neko delo, aktivnost ali dejavnost bolj ali manj trajno opravljajo, za te primere tudi zavarujejo.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 63/13 – ZIUPTDSV) v 18. členu opredeljuje drugo pravno razmerje. In sicer navaja, da se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. Kot delo iz drugega pravnega razmerja se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Kot delo iz drugega pravnega razmerja bi se med drugim po Zakonu o dohodnini – Zdoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13), v kolikor ne bi bil sprejet nov Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, štelo tudi osebno dopolnilno delo.
Oseba, ki torej na podlagi drugega pravnega razmerja opravi delo, se mora zavarovati v skladu z 18. členom ZPIZ-2, če ni vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po nobeni določbi zakona, ki določa podlage za obvezno zavarovanje. Oseba, ki pa je že vključena v zavarovanje na drugi podlagi (delovno razmerje, s.p.) ali je že upokojena, pa se mora v skladu z določbo 20. člena ZPIZ-2 zavarovati za posebne primere. Zavezanci za plačilo prispevkov za zavarovance, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in poleg tega opravljajo delo za plačilo v okviru drugega pravnega razmerja, so pravne in fizične osebe pri katerih so ti zavarovanci na delu, in sicer v višini 8,85% od bruto prejemka.
Vrednotnica ni vezana na plačilo za izvedena dela v okviru ODD, ampak na samo delo, ki se opravlja. Tudi zato je njena vrednost določena v pavšalnem znesku 9 EUR, ne glede na višino plačila, ne glede na število ur opravljenega dela. Kljub uvedbi vrednotnic bo ODD z novo ureditvijo tudi po 1. januarju 2015 še vedno finančno nižje obremenjeno v primerjavi z drugimi oblikami dela.
S spoštovanjem,
Pripravil/a:
mag. Lovro Lončar
sekretar
mag. Katja Rihar Bajuk Peter Pogačar
vodja sektorja generalni direktor
Peticija vložena
2014-04-24 12:44:06Peticija je bila poslana v državni zbor.Besedilo:
Spodaj podpisani vlagamo peticijo proti uvedbi vrednotnic za osebno dopolnilno delo. Vlada želi skupaj z zakonom o preprečevanju dela na črno uvesti sistem vrednotnic za tiste, ki imajo registrirano osebno dopolnilno delo. Vrednotnico v vrednosti 9€ (7€ prispevka za pokojninsko zavarovanje, 2€ prispevka za zdravstveno zavarovanje) bi morali vsak mesec pridobiti vsi, ki imamo registrirano tako obliko dela. Vrednotnico za tiste, ki bi opravljali dela pomoči v gospodinjstvu, bi plačevali naročniki storitev, ostali bi jo morali plačevati sami.
Menimo, da je sistem vrednotnic nepravičen do tistih poštenih državljanov, ki imamo registrirano osebno dopolnilno delo, saj vsa dela obravnava enako (ne glede na zahtevnost) in je nepotreben (socialne prispevke vsi tako ali tako že plačujemo). Sistem vrednotnic nikakor ne bi vzpodbudil tistih, ki dejavnosti nimajo registrirane, da to storijo, saj prinaša le dodatne stroške in obveznosti. Dejstvo je, da bodo tisti, ki so bili nepošteni do sedaj, nepošteni še naprej. Npr. tiste čistilke, ki dejavnost opravljajo na črno, bodo to počele na črno še naprej, saj lahko tako več zaslužijo, nadzor nad njimi pa tako ali tako ni mogoč. Po drugi strani pa je nerealno pričakovati, da bodo naročniki storitev pripravljeni mesečno plačati dodatnih 9€ za socialne prispevke izvajalca storitev (ki so poravnani že z drugega naslova).
Predlog zakona je nepravičen, saj ne obravnava enakopravno vseh, ki imajo registrirano osebno dopolnilno delo. Tako bi tistim, ki opravljajo dela pomoči v gospodinjstvu, na kmetijah,…, vrednotnico morali plačati naročniki storitev, tisti, ki pa ustvarjamo in prodajamo svoje izdelke, pa bi jo morali plačevati sami. Marsikdo, ki ustvarja in prodaja svoje izdelke, to počne v svojem prostem času ob službi ali študiju (prispevke ima tako že poravnane). Vrednotnice bi morali pridobiti vsakič, ko opravljamo delo (za nas to pomeni vsak mesec, saj večina prodaja svoje izdelke tudi preko spleta), ne glede na višino zaslužka (tudi če ga nimamo, moramo vrednotnico pridobiti, saj je le-ta pogoj za opravljanje dela) in ne glede na vrsto opravljene storitve (vrednotnica naj bi predstavljala večjo socialno varnost – delo ustvarjalcev je predvsem prodaja lastnih izdelkov preko spleta in na sejmih, kjer praktično ni tveganja poškodb). To bi pomenilo 108€ dodatnih letnih stroškov, torej 108€ manj letnega zaslužka. Povprečni letni zaslužki ustvarjalcev so tako nizki, da se marsikomu ob uvedbi vrednotnic ne bi več splačalo opravljati osebnega dopolnilnega dela in bi tako bili prisiljeni prenehati s svojo registrirano dejavnostjo (kar bi vodilo k delu na črno).
Moj lasten primer: lani sem s prodajo svojih izdelkov »zaslužila« 528€ (od tega sem nekaj plačala za akontacijo dohodnine). Za najem stojnic na sejmih (kjer lahko prodajam svoje izdelke), sem lansko leto plačala nekje 180€, po predlogu zakona pa bi še dodatno morala za vrednotnico mesečno plačati 9€ (socialne prispevke imam že poravnane z drugega naslova). Po vseh izračunih pridem do letnega »zaslužka« 240€ oz. 20€ na mesec. Če od tega odštejem še stroške materiala (ki presegajo 10% norminiranih stroškov) in vse ure dela, ugotovim, da si s poštenim registriranim delom praktično delam minus. Da še dodam – lansko leto je bilo »dobro leto«, kar se zaslužka tiče.
Uvedba vrednotnic ne bi zmanjšala dela na črno, temveč bi ga le še povečala. Prav tako se s tem nikakor ne bi rešil problem sive ekonomije, ki je veliko večji kakor delo na črno. Prepričani smo tudi, da je dodatno (dvakratno) plačevanje socialnih prispevkov le slab izgovor za polnjenje državnega finančnega primanjkljaja. Zakon obremenjuje tiste, ki delajo pošteno.
Zbiranje podpisov
2014-04-22 14:24:16Podpisi se zbirajo še do četrtka, 24.4.2014, nato pa vse skupaj pošljem v državni zbor, na komisijo za peticije.