PETICIJA PROTI POSTAVITVI SPOMINSKEGA OBELEŽJA DOMOBRANCEM V GRAH

Komunistična revolucija je takoj začela izvajati tudi svoj boljševiško kulturni program. Sistematično so partizanski oddelki požigali šole, župnišča, prosvetne domove.

Požgane šole: Suhor pri Metliki, Verdenk pri Kočevju, Primskovo pri Litiji, Št. Jurij pri Grosupljem, Sv. Duh pri Logatcu, Žibrše pri Logatcu, Orehovica na Dolenjskem, Ajdovec pri Žužemberku, Dobrova pri Ljubljani, Gora pri Sodražici, Radovica pri Metliki, Dovž pri Novem mestu, Lipoglav pri Šmarju, Škocjan na Dolenjskem, Sv. Križ pri Kostanjevici, Mohorji pri Kočevju, Laze okraj Novo mesto, Trebelno na Dolenjskem...

V eni sami slovenski občini - Begunje, ki so jim partizani pokradli, požgali ali uničili premoženje znaša škoda 4. 397. 814 Lir. Če vzamemo to številko ( 45 oškodovancev ) kot povprečje, znaša škoda v vsej Ljubljanski pokrajini pol milijarde Lir. Kdo nam bo to škodo povrnil ? Nihče, ker so to škodo povzročili lastni ljudje, izdajalci slovenstva iz Osvobodilne Fronte. Kulturni partizani so požigali in spreminjali v ruševine stare gradove, kakor svoje dni samo še Turki. Tako so požgali in izropali grad Bokalce, ki je bil zadnje čase v lasti Vincencijeve družbe ter zavetišče za stare in onemogle - torej izključno dobrodelna ustanova z izrazito socialnim namenom. V novomeški okolici so postali žrtev partizanskega kulturnega udejstvovanja gradovi Kostanjevica, Tolsti vrh, Prežek, Vrhovo, Stari grad, Hmeljnik, Otočec itd. Dolina gradov je postala dolina razvalin, največji spomenik partizanski OF. (op.p., načrtno uničevanje slovenske krajine in kulture že med vojno pod poveljem balkanskih krvnikov, uničevanje slovenstva, izmed 1200 gradov na slovenskem jih je po požigih partizanov ostalo....)

Primeri umorov osvoboditeljev, ko bele garde ni bilo še nikjer.
F. P. aprila 1942 ustreljena, ko je partizanom dopovedovala, da se po krivici spravljajo na njenega moža. V naročju je držala enoletnega otroka, sedemnajstega po vrsti, pod srcem pa v šestem mesecu nosečnosti osemnajstega. V noči 22. aprila 1942 so vdrli v Jakopinovo hišo v Ponovi vasi št 54. Poklali so celotno družino, to je očeta, mater Marjeto, 18 letnega sina Jožeta, 17 letno hčerko Anico, 11 letnega Slavka in 9 letnega Štefana. Sliki, ki ju priobčujemo, dovolj zgovorno opisujeta naravnost nepojmljivo zverinstvo. ( slik, ki sta na strani 113 ne boste zasledili objavljenih na netu s strani posameznih mladičev naslednikov komunistov, zanje ne ve niti lažniva alabarda, saj se za obojne klanje začne šele z nastankom vaških straž, tako kot za fašiste z fojbami ). Značilno za umore KP / OFarjev je nepojmljivo krut način ubijanja. Redkokdaj so bile žrtve streljane, ponavadi skoraj vedno po predhodnih hudih mukah z noži zaklane ali pa s topimi predmeti pobite. Več primerov je tudi znanih, ko so žrtve žive metali v ogenj, ali jih napol žive pokopavali.Primer umorjenega župana F. B. in njegovega sina J.B. Župan je imel naslednje poškodbe ugotovljene ob uradni ekshumaciji: Zdrobljene nosne kosti, oči in veke grobo iztrgane, porezani ali posekani zgornja in spodnja ustnica, jezik iztrgan ali pri korenu izrezan, ker ni bilo mogoče ugotoviti niti ostankov jezika, odrezano ali odtrgano levo uho, popolnoma zdrobljena čeljust in lična kost na desni strani, na truplu spredaj obširne rdeče podpludbe, deloma ožgana koža in površinski defekt, kot posledica silnih udarcev in paljenja z ognjem. Na desni roki manjkajo prvi trije prsti, na levi dva prsta. Na truplu njegovega sina je bilo mogoče ugotoviti naslednje poškodbe: oči z okolnim tkivom grobo iztaknjene, nos popolnoma zdrobljen, levo uho odtrgano, desno do polovice odsekano, spodnja čeljust popoloma zdrobljena, desna roka na treh mestih zlomljena. V beli Krajini so našli zakopanega T. F. Glava je bila v zemlji, noge pa so mu štrlele iz zemlje. Roke je imel zvezane na hrbtu, ušesa odrezana, lase populjene. Izgleda, da so ga živega zakopali. J.J. iz Bele Krajine so partizani živega pekli. Privezali so ga ne bukev z glavo navzdol in pod glavo zakurili ogenj. Kdo bo izvršil sodbo nad M.A. so se pričkali partizani. Še celo partizanke so z divjimi kriki zahtevale soudeležbo. Žreb je padel na dva partizana, ki sta slovela po svoji okrutnosti pod lažnima imenoma tiger in ris. Trpinčenje se je pričelo. Dolgo ozko bodalo je dekletu porinil v vrat in pazil, da ni prerezal glavne žile. Vmes je govoril: \'\" Nikar ne misli, da boš kmalu poginila. \'\" Vsake pol ure ji je porival bodalo globje v vrat. Ko je bodalo pogledalo na drugi stani vratu ven in se je mučenka sesedla in si ga hotela izpuliti, jo je udaril po roki s puško in nadljeval z mučenjem. Umrla je po hudem mučenju šele proti poldnevu tretjega dne. O.V. in K.M. so sneli nohte z rok, iztaknili oči, zrezali prsi ter ju pustili teden dni umirati. J.J. je imel izkopane oči, ožgane roke do komolcev in noge do kolen. Bil je ves preboden in razrezan. Ž.F. rojena 22. 06. 1871 je bila poleti 1942 živa zakopana. To sa samo nekateri izmed primerov.

V glavnem sram Vas je lahko, da branilcem Slovenije pred podivjanimi morilskimi internacionalističnimi hordami ne dovolite, da se jim postavi spomenik. Sram Vas je lahko vse, ki ste sposobni kaj takega podpisati....