PETICIJA PROTI POSTAVITVI SPOMINSKEGA OBELEŽJA DOMOBRANCEM V GRAH

Med italijansko ofenzivo, ki je v 6. etapah potekala od junija do novembra 42, so organizatorji belegarde z italijansko podporo pričeli z nasilno mobilizacijo. Belogardistični oficirji, kurati in ostali vodilni kolaboracionisti - so z vrsto groženj, ustrahovanj, na več možnih načinov izsiljevanj - vršili belogardistično mobilizacijo, pogostokrat med ujetniki in aretiranimi. Večina tistih, ki se ni odzvala belogardistični mobilizaciji - je bila poslana v italijansko koncentracijsko taborišče, ali pa pred italijanski strelski vod (streljanje talcev), ali pa so jim belogardisti požgali domačijo. “Meseca marca 1943 je prišel v vas Capuder in nas prisilil, da smo stopili v belo gardo. V eni roki je držal revolver, v drugi pa opasač, s katerim je pretepal one, ki niso hoteli pristopiti... ” (Belogardizem, str.461). “Med italijansko ofenzivo v Dolomite sredi septembra 1942 je prišla v Dobrovo neka belogardistična enota, ki je v tamkajšnjih vaseh ustrelila dvanajst kmetov, ker niso hoteli v belo gardo. Za njimi je iz Ljubljane prihitel kaplan Tone Duhovnik, da bi prestrašene ljudi novačil za izdajalske vrste. Tudi on ni imel sreče. Naslednji dan pa so italijanski fašisti blokirali vasi in postrelili šest fantov”.