ZA OHRANITEV NOVEGA ZAKONA O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH

Leta 2014 je bilo v Sloveniji 580 vlog za posvojitev in potem 42 posvojitev. V zadnjih 10 letih je bilo največ posvojitev na leta 2012 (70) in najmanj 2005 (24). Drugače se pa številke vrtijo tam okrog 40-50. Če vzamemo, da je homoseksualcev okrog 5 % prebivalstva (tako nekako je v tujini), bi v odprti družbi, kjer se jim ni treba skrivat, predstavljali okvirno tudi 5 % vseh parov. Za posvojitev bi za vse pare, ne glede na spolno usmerjenost, veljala ista pravila, tako da predpostavljam, da bi bili primerni v enakem odstotku kot heteroseksualni pari. Torej bi na koncu 5 % posvojenih otrok bilo dodeljenih homoseksualnim parom. To so 2 ali 3 otroci na leto. Torej bo v kateremkoli obdobju (zaradi 18-letnega odraščanja, torej 2-3 na leto krat 18) v Sloveniji povprečno 45 posvojenih otrok odraščalo pri takem paru. Petinštirideset.

S tem da študija, ki jo 24kul veselo širi naprej kot dokaz za slabo stanje teh otrok, ni verodostojna. Avtorja je kritizirala njegova lastna katedra, pa tudi ameriško združenje sociologov, ker je iz vzorca (zanalašč) vlekel napačne podatke (ni upošteval dodatnih okoliščin, zaradi česar je dobil točno tak rezultat, na katerega je upal, in ne objektivnih rezultatov). Tudi slovenska stroka je potrdila, da se tem otrokom življenje pri homoseksualnih parih ne pozna. Isto je potrdila ameriška stroka. In skandinavska.

Koliko laži na enem mestu, ta 24kul, jao.

Torej 45 otrok v družinah, za katere stroka pravi, da sploh niso problematične. A gremo zdaj štet otroke, ki so jih zlorabili duhovniki, za katere se je cerkev potegnila tako, da je storilce premestila, za žrtve ji je bilo pa vseeno? A bi govorili o izjavah izpred par let, kako so otroci pri verouku poročali doma, pa so jim rekli, naj nehajo, ker o tem se ne govori?

Za otroke da gre, ne me farbat.