Žica ob Kolpi-MI SMO PROTI

Moji predniki prihajajo iz Plešc, iz hrvaške strani in tam se s projekti družinske Etnološke zbirke Palčava šiša že več kot deset let trudimo opozarjati v slovenski in hrvaški strokovni in ostali javnosti na skupno kulturno-dediščinsko območje na obeh straneh meje. Letos so bili enaki govori na obeh straneh meje doline zgornje Kolpe in Čabranke celo vpisani v oba registra nesnovne - nematerialne dediščine obeh držav, s čimer je bila tudi uradno potrjena njihova pomembna vloga kot elementa kulturne dediščine v obeh državah.
Načrtovana bodeča žica v dolini, ki je bila za domačine, kljub občasnim sporom oblasti, stoletja in več prosto prehodna, je za sedaj tisto najslabše sporočilo, ki nas je doletelo po tragediji druge svetovne vojne, ko so Italijanski fašisti požgali naselja na obeh straneh sedanje meje in postavili bodečo žico okoli Plešc in Osilnice.
Žal pa je bila predhodnica tega sporočila o nesodelovanju novih državnih oblasti tudi že gradnja vzporednih cest po dolini, ki pod krinko reševanja dostopov uničujejo njene naravne potenciale in služijo jasnemu razmejevanju do pred kratkim trdovratno povezanega čezmejnega kulturnega otoka z "nejasno etnično mejo", kot so ugotavljali strokovnjaki pred desetletji. Žalostno je, da žica prihaja po sprejetju Hrvaške v EU in s tem zrnu upanja, da se meja v glavah, kljub začasnemu Schengenskemu režimu, vseeno sčasoma odmika...

Želimo torej, da bo Kolpa in Čabranka spet enkrat prosto prehodna, kot je bila za mojo generacijo do pred dvajsetimi leti. Da bodo tudi naši otroci razumeli, da je reka, ki jo lahko prebrodiš, pri nas pomenila in pomeni sodelovanje, nujno potrebno za preživetje teh vsako leto bolj izpraznjenih krajev, in ne novodobno razmejevanje za vsako ceno.