Peka, našega tradicionalnega čevljarja ne damo, smo za ponovno oživitev proizvodnje!

Prilagam celoten tekst, ki ga je zadnjič objavil sin najbolj uspešnega direktorja Peka, g.Bedine, ki se mimogrede kot pravi sam zanima za nakup Peka. Vredno branja. Preprosto se moram razpisati. Ja, res je...ob tej znamki sem nostalgičen in emocijski, Peko je del mojega življenja že 32 let, odkar obstajam. O njemu sem slišal nešteto prigod ter anekdot, blazno močne privatne vezi so nastale zaradi njega, tudi sam sem velik del. Tisti, ki me poznate, veste zakaj: Oče je vodil to podjetje v 70ih letih, to je njegov otrok, iz njega je naredil imperij, zgodbo o uspehu. Eno največjih v Jugoslaviji. Iz ene tovarne ter 1.500 zaposlenih, je naredil koncern s 5.700 zaposlenimi, zgradil 3 dodatne tovarne po Jugi in povečal št.trgovin iz 80 na 180. Ustanovil je med prvimi YU podjetji svojo trgovsko mrežo v Nemčiji (ki pokrivala Nemčijo, Avstrijo, Švivo ter Benelux). Imeli so lastnega zobarja, lastno ambulanto, 2 zaposlena arhitekta, delali za top firme (Samsonite, Rockport, Beneton), poleg EU delali vrtoglave posle z Ameriko ter Rusijo, imeli modelirje, ki se ucili pri Siuoxu in Gaborju. Oče je ustanovil čevljarsko šolo v Kranju. Peko se je ves čas samofinanciral, ob enem pa so imeli delavci 10 % višje plače, kot je bilo republiško povprečje v gospodarstvu. Razmerje plače med čistilko ter mojim očetom kot direktorjem pa je bilo 1 : 3,6 pa je tako čistilka lahko dostojanstveno živela, kot tudi mi. Ja, takih direktorjev ni več. Tudi takrat jih ni bilo. Zato je moj največji vzor in blazno sem ponosen nanj.