Dodelitev skrbništva starim staršem v primeru Škratek

CSD so namen samemu sebi, ne ljudem, kar je dokaz v tem primeru. Grozljivo je, da se sklicujejo na to, da delajo v dobro otrokoma. Kaj je lahko dobro, da otroka naenkrat odtrgata od svojih domačih (starih staršev) in dajo v popolnoma neznano? družino. Tudi, če je res, da stara starša nista dovolila obiskov sorodnikov po očetovi strani, se vprašam, ali ni to razumljivo, kdo bi želel imeti stike s sorodniki morilca njune hčere. Gledati je treba tudi po človeški plati, ne po zakonih in členih. Otroka nista neka dokumenta, ki jih urejamo z zakoni. TO SO ŽIVA BITJA S ČUSTVI IN POTREBAMI. Nedopustno je , da neka "strokovna" delavka odloča o življenju otrok in določi, kaj je zanju najprimerneje...Malčka je umoril njun oče, ki ima edini pravico odločati, lepo vas prosim saj smo "bolni" in birokratsko zaslepljeni. Ali se zavedajo birokrati, da je umoril mamo otrokom in jih je že ogrozil in zaznamoval za celo življenje. Kako bi lahko po prestani kazni postal njun skrbnik, čeprav je oče, ki očitno ni sposoben sprejemati odgovornosti v življenju (sprijazniti se z dejstvom, da ga je žena-partnerka zapustila). Kdo jamči, da tak človek ni sposoben položiti roke tudi na otroka, saj je veliko primerov, ko starš ubije otroka in sodi še sebi. Taki primerki ne morejo in niso primerni za vzgojo. Če ne more živeti s posledicami, naj sodi SAMO sebi nima pravice posegati po življenju drugih. Naj zaključim z mislijo, da so inštitucije dokazale, da stari starši nimajo pravice do vnukov po sedaj veljavnem družinskem zakoniku...