Šport je nadrejen pojem, to je dejstvo, in vključuje vse - od športne vzgoje, rekreacije, vrhunskega športa itd. Že sedaj imajo nekateri izrazito odklonilen odnos do športne vzgoje, beseda Šport pa povprečnega posameznika, na področju športa laika, najprej asociira na tekmovalni šport. Tega pa v šoli ne sme biti, oziroma, da ne bom narobe razumljena, ni glavni in edini namen športne vzgoje tekmovanje. Otroke moramo naučiti (in vzgojiti) različnih vsebin, da si bodo kasneje izbrali tisto, ki jim bo najbolj všeč, kjer bodo najbolj uspešni, kjer se bodo najbolje počutili, da se bodo z njo ukvarjali v obdobju odraslosti. Načeloma bi to lahko počeli tudi, če bi se predmet imenoval kakorkoli. Obstaja pa resna bojazen, da bi športna vzgoja takšna, kot je sedaj, lahko izgubila svoje mesto v rednem programu OŠ. Kajti Šport je v očeh laikov tekmovalni šport... to pa ne sodi v šolo. To je le ena od bojazni... strinjam pa se z vsem zgoraj napisanim.

Sem profesorica športne vzgoje, torej strokovnjak in ne laik. Če prav razumem, ste si napačno tolmačili moj komentar pod številko 8. S tolmačenjem športa kot nadpomenke se v tem primeru  strokovno ne strinjam. Zakaj? Preprosto, ker se šport kot tak v študijski oblik, na Fakulteti za šport, zgolj zaradi logstičnih razlogov, deli na tak način, a semantično in življenjsko (torej v praksi) je zadeva specifična in razložena v komentarju številka 8, čigar glavni namen je tolmačenje dejanja poskusa preimenovanja predmeta kot takega. Zato menim, z vsem spoštovanjem, da neko pavšalno spuščanje v sam predmet in njene vsebine, zgolj iz stališča posameznika tu ni predmet te tematike, kot tudi ne besedotvorje.  Se pa popolnoma  strinjam z drugim delom odstavka, ki ponovno povzame tisto kar je z drugimi besedami zapisano tudi že predhodnem komentarju.