Meni je pa problematična zlasti tale zadeva, izražena v naslednjih dveh točkah:
- Mesečni davek za ljudi, ki ne želijo sterilizirati/kastrirati živali oz. se želijo ukvarjati z njihovo VZREJO - pasemskih in NEPASEMSKIH živali
- Prijava vsakega legla (pasemskega in NEPASEMSKEGA) in omejeno število legel ter dodaten davek na leglo

1) Ko sem že brala prvo točko, sem dobila kolikor toliko pozitiven vtis iz tega, da si, kljub sicer precej spornemu načinu (obvezna kastr./steril.), prizadevate za zožanje paritev le na živali z vzrejnim dovoljenje. A iz naslednjih točk je potem precej jasno razvidno, da pravzaprav niti nimamo v mislih iste problematike, to je problematika NERODOVNIŠKE VZREJE, ki pridno polni zavetišča
2) Kot prvo, KOMU ali KAM naj bi se parjenje nepasemskih sploh prijavilo?
3) Namesto, da bi si prizadevali v smeri preprečitve nerodovniške "vzreje", t. i. ŠTEPANJA, ki ustvarja kvazi pasemske pse, potencialno nezdrave in karakterno problematične, ter z neodgovorno vzrejo in preprodajo producira neodgovorne lastnike, jo vi pravzaprav na nek način še podpirate? In povrhu vsega še enačite s pravo, odgovorno vzrejo rodovniških psov, s tem ko "vzrejo" pasemskih in nepasemskih mečete kar v isti koš?
4) Tale odnos "vsak novorojeni mladič pomeni manjšo možnost za žival iz zavetišča" se mi zdi z vidika kinologije zelo sporen. Torej, zajeziti moramo pasemsko vzrejo, zajeziti moramo nasploh kar pasme same, da bodo živali iz zavetišča lažje našle dom? In kdo je kriv za produkcijo zavrženih živali? Pasemska vzreja ne! Ne razumite me narobe, seveda sem mnenja, da smo za zavržene živali in tiste v zavetiščih prav tako dolžni poskrbeti in jim po svojih najboljših močeh najti čim boljši dom, za svojo situacijo niso krive same in niso popolnoma nič manj vredne od pasemskih, vendar je res način, ki ga vi predlagate, pravi? To je podobno, kot da bi problematiko osirotelih otrok hoteli rešiti na ta način, da bi skušali zajeziti vsa nadaljnja rojstva, v upanju, da se bodo ljudje potem raje odločali za posvojitev (ok, primerjava otrok - žival sicer ni najboljša, tudi ne najprimernejša, ampak princip pa mislim, da sem le zadela).

S čimer pa se strinjam, je zagotovo to, da možnost posvojitve zavetiškim živalim jemljejo živali, ki jih producira masovna, nenadzorovana (nerodovniška) "vzreja", katere cilj je zgolj denar in je sporna že v osnovi ... še vedno vztrajam, da bi velik del problema zavrženih živali rešili, če bi se končno začelo premikati kaj v smeri zaviranja vzreje "čistokrvnih brez rodovnika".

Problem zavrženih živali namreč ne ustvarja dejstvo, ali je žival kastrirana ali ne, pač pa zgolj problem NEODGOVORNEGA LASTNIŠTVA, ki pa je seveda globlji in širši. Z vzrejo naj se ukvarjajo tisti, ki se na to področje res spoznajo in ga obvladajo, torej registrirani vzreditelji - edino tako je lahko produkcija novih mladičev nadzorovana, korektna, nesporna in edino to lahko kolikor toliko zagotavlja odgovorno lastništvo. Odgovorno lastništvo pa pomeni tudi odgovorno ravnanje z živaljo v času gonitve samic - s čimer torej kastracija/sterilizacija lahko ostane stvar osebne odločitve in ne nuje iz preventivnih razlogov.

#140: -

Spoštovani, najlepša hvala za komentar. Vzeli ga bomo na skrb. Z napisanim se strinjamo. Največji problem je nenadzorovana (nerodovniška) vzreja. Zelo bi bili veseli, če bi nam komentar poslali tudi v rubriko kontaktiraj organizatorja. TAko bi pridobili vaš email naslov in bi vas po potrebi kontaktirali še za kakšno informacijo oz. bolj poglobjeno razpravo. Seveda, če ste za. Lep pozdrav, CIIPZZ

#140: -

Velika večina nerodovniških paritev je seveda nenačrtovana, saj izvira ne le iz neodgovornega lastništva, dogaja se, v veliki meri na podeželju. Psi so velikokrat spuščeni in seveda jih nihče ne nadzoruje, ali pa so privezani in seveda svoje življenje  preživijo na verigi. Žalostno, da je človek tako velik egoist. Vse dokler mu žival služi, ga pač izkorišča kolikor je le mogoče, ko pa mu ne koristi več, je bolah, star ali se ga enostavno naveliča pa se zgodi ... in znajde se odvržen na cesti, v gozdu priklenjen na drevo, privezan na mostu, odpeljan daleč od doma in vržen z avta, ali pa še kaj hujšega, o čemer je že bilo poročano. Koliko pa je takšnih strahot, o katerih javnost nikoli ne izve.

In seveda zakaj pravzaprav rodovniške živali? Zato, da se razkazujejo na razstavah. Ja te živali zares uživajo, da se razkazujejo. Moje mnenje je, da si živali (psi, mačke in vsi ostali ljubljenčki) zaslužijo človeško ljubezen pa naj bodo lepotci in ne vem s kakšnim poreklom, ali pa naj bodo čistrokrvni mešanci iz vseh vetrov. Vzreja živali za prodajo je zame prav tako sporna, saj poveličuje čistokrvnost, ostalo pa??? Živali niso cote in drugi predmeti, so živa bitja, ki naj imajo brezpogojno radi, pa naj bomo lepi, grdi, suhi, debeli, pametni, manj pamenti, važno je, da jih imamo radi in da zanje skrbimo. Glede na to, v katero smer se premikajo stvari, ko ljudje gledajo samo kaj je lepo, ker so neka merila pač določili neki "samooklicani pomembneži". Večina se sploh ne zaveda, kako je naše življenje vsakodnevno vodeno.