Splav mora ostati dovoljen, s posledicami etične narave se bo pa morala ukvarjati vsaka posameznica sama. Če bo šla v pekel, bo v oddelku za splave srečala celo rajdo kolegic izpred čarovniških procesov, s katerimi je rimokatoliška cerkev, protestantske pa tudi niso odstopale,  po nekih teorijah izkoreninila vsako vedenje o kontracepciji in odpravljanju plodov. Tam bo verjetno tudi veliko antičnih ljudi, ki so izpostavljali novorojenčke, ki jih niso hoteli, pa so tako tudi demografsko opremljali svoje države ... Aja, da niso bile ženske, ki bi odločale, da je bil oče tisti, ki je v Rimu dvignil dete in ga s tem priznal, aja, to je pa drugače ... To je v redu, moški vejo.

Ko kontroliraš žensko telo, ti tudi druge kontrole ne morejo biti tuje, se mi zdi. In kako bi jo lahko kontroliral bolje, kot če ji prepoveš najprej kontracepcijo, potem pa še splav ... da potrebuje kontrolo je pa tako ali tako vsem jasno, telele ženske nam delajo splave kar tako, za hec, mal so noseče, pa mal splavljajo ... Vsaka, ki to naredi, ima svojo lastno kalvarijo, tista pa, ki bi to dela serijsko in brezbrižno, bo splav naredila legalno ali ilegalno, plačala bo pa družba tudi njej,  samo račun bo videti drugače ... Pri sosedih imajo že problem, ker so težnje po prepovedi tako uspešne, cel kup ginekologov zavrača opravljanje splavov, ker jim vest ugovarja, denarnica in kariera pa še bolj, v ZDA ga otežujejo tako, da ga v nekaterih državah sploh ni več mogoče opraviti.

Ko se oglasijo moji dušebrižniki, se primem za Ustavo! In ne, njih ne zanimajo otroci na splošno, njih zanimam jaz in moj otrok.

Če mi kdo ne verjame, kaj to je, naj si prebere: Uničenje modrih žensk: prispevki k teoriji in zgodovini prebivalstva in otroštva ...

#78: Marija -  

 "To je moje telo, ki NI javna lastnina.
Notri je telo moje hčerke. Njeno telo NI moja lastnina.
Odločitve glede njenega telesa so NJENE in SAMO NJENE."