Dejstvo je, da je v Sloveniji premalo tehničnih delavcev in preveč interesa za akademske sfere, ki ne producirajo dovolj zaposljive mladine. Mimogrede, kot pleskarja, mehanika, mizarja itn. te nihče ne bo spraševal po izobrazbi, v to sem skoraj prepričan. To so praktični poklici, kjer so v ospredju spretnost in izkušnje, ne pa papirji.

Omenil bi, da se na Finski 50% prebivalstva usmeri tudi v poklicne šole, kar pomeni, da je v ravnovesju z visokošolstvom (http://mg.co.za/article/2012-11-14-vocational-educational-not-an-option-for-losers). Tam se zelo konkretno lotevajo reševanja tega problema s tem, da prebivalce spodbujajo k praktičnim poklicem in destigmatiziranju le-teh. Pri nas se dogaja kvečjemu obratni trend, kjer je med t.i. izobraženci splošno ozaveščena ideja, da so poklicne šole manjvredne. S tem oklepanjem gimnazijske 'izobrazbe' se to še krepi.

Poleg tega so finski študenti veliko uspešnejši, saj šolanje konča skoraj isto število študentov kot se jih vpiše. To je pri nas daleč od resnice. Poglej si samo ta dva grafa:

http://3.bp.blogspot.com/-qyx6r97wpBc/UIVfAVBUUUI/AAAAAAAAFIg/lx20-K2ctis/s1600/Enrolment+Rates.PNG

http://4.bp.blogspot.com/-cmHFVKFp8G8/UIVfGD1PjwI/AAAAAAAAFIo/Mr8O6rwVR4g/s1600/Ggraduation+Rates.PNG

Če študij konča enako število študentov kot jih ga je začelo, pomeni, da se vložek denarja državi veliko prej povrne. Pri nas z denarjem dobesedno razmetavamo, da ga lahko preštevilčni študenti potem zapijajo.  

Jaz se strinjam, da prvo kot prvo, ocene, s katerimi se omejuje vpis, niso idealen način filtracije, ampak so v mejah trenutno [časovno] zmožnega še najlažje preverljive. Mislim, da bi morali tudi na druge načine povečati privlačnost poklicnih šol (glede tega: veliko bi pripomoglo že to, da bi se na teh šolah vzpostavil red -- na Ptuju je ta v kritičnem stanju). Ti dve stvari vladi očitam, ker bi lahko o njih bolje premislila, da bi dala vsaj vtis, da se reševanje krize lotevajo večplastno.

Pa še en graf bi delil, ker se mi zdi absurdno, da naše voditelje zmerjate za diktatorje:

http://2.bp.blogspot.com/-_dV5hr_Df3w/T6bHeeaGXzI/AAAAAAAAEbk/PCunJT0tg0g/s1600/Capture.PNG

V Sloveniji smo v zadnjih letih POVEČALI financiranje šolstva, medtem ko druge države režejo po 30%. Islandija, ki jo mnogi smatrajo za velikega heroja finančne krize, kjer naj bi ulica sama rešila državo, je v šolstvu naredila desetprocentni rez. Neumno bi bilo trditi, da je to izgovor, da se zdaj rezi lahko zgodijo, še bolj neumno pa biti ignoranten do vsega, razen svojih idealov. Živimo žal v realnem svetu in storimo lahko le to, kar je v naših zmožnostih.

#28: privid -

"Preveč interesa za akademske sfere, ki ne producirajo dovolj zaposljive mladine" in "Omenil bi, da se na Finski 50% prebivalstva usmeri tudi v poklicne šole, kar pomeni, da je v ravnovesju z visokošolstvom"

Kako je mogoče trditi to, ko se v SLO v poklicno, ne-gimnazijsko srednje izobraževanje vpiše VEČJI delež generacije kot na Finskem????

KAKO, za božjo voljo?

"Pa še en graf bi delil, ker se mi zdi absurdno, da naše voditelje zmerjate za diktatorje:"

Da, Francija +4,7 milijarde, Nemčija +800 milijonov... in Grčija - 35%. Kaj mislite, kateri državi se bolje pripravljata na sedanjost/prihodnost, ko bo potrebno v znanju tekmovati z milijardo Kitajcev?

#28: privid - Jaz se strinjam, da prvo kot prvo, ocene, s katerimi se omejuje vpis, niso idealen način filtracije, ampak so v mejah trenutno [časovno] zmožnega še najlažje preverljive. Mislim, da bi morali tudi na druge načine povečati privlačnost poklicnih šol (glede tega: veliko bi pripomoglo že to, da bi se na teh šolah vzpostavil red -- na Ptuju je ta v kritičnem stanju).

Red je precej enostavno vzpostaviti če nimaš zvezanih rok s papirologijo in odvetniškimi grožnjami ...