Začel bom od dna. Država ima določeno število sredstev. Glede na to, da smo se v preteklosti za izpolnitev ciljev posluževali posojil, je ta posojila slej ko prej treba vrniti in če kdaj, je to zdaj, ko si več takorekoč ne morem izposojati, ker nam nihče ne zaupa. Z omejenimi sredstvi je država omejena v svojem financiranju. Levica zatrjuje, da je treba gospodarstvo vzpodbujati, ampak če sem pravilno informiran je problem, da denarja za spodbudo več ni. Če se gospodarstvo in razvoj spodbudi z rezervami, to pomeni, da bo zmanjkalo denarja za plače in za čisto osnovno funkcioniranje. Meni je v tem primeru ključno razumeti, da se bodo rezultati teh 'spodbud' poznali komaj sčasoma, medtem ko je kriza zdaj.

Šolstvo ne poraja takojšnjih rezultatov, ki jih trenutno še kako potrebujemo. Če nekoga izučiš v poklicni šoli, bo lahko svoje sposobnosti vnovčil takoj (mimogrede, lahko se tudi še naprej izuči v visokošolstvu, tudi po poklicni) in tako državi naredil korist v zameno za njen vložek v njegovo izobraževanje. Če ga izučiš v gimnaziji, investiraš na dolgi in popolnoma nesiguren rok. Prvo kot prvo, po gimnaziji si, kot smo se že strinjali, nič, in moraš končati še nek študij, ki traja vsaj nadaljna tri leta. Glede na to, da smo statistično Slovenci zelo neproduktivni študenti, to pomeni, da v zameno za vložek v njihovo izobraževanje država pride na popolno izgubo.

Enako je z investiranjem v razvoj, raziskave... to so vse zelo koristne in moderni državi primerne niše, ampak problem je, da trenutno preprosto ni denarja, s katerim bi se lahko igrali. Ko v nekaj investiraš, ni nujno, da bo to doprineslo takojšnje rezultate, in -- pomembno -- če jih SPLOH bo. Ampak denar je bil investiran. Nimaš ne denarja, niti rezultata investicije, vsaj ne še takoj. Torej, nimaš ničesar, le upanje, da se bo investicija splačala. Če bi država zdaj vložila denar, ki ga ima, investirala v npr. dodatne smeri na fakultetah (temu se študenti vneto zoperstavljajo) oz. v tem primeru, financiranju dveh dodatnih oddelkov, bi ostala brez tega denarja -- mogoče denarja, ki bi ga lahko sicer porabila za izplačevanje plač! Če se ne motim, si že zdaj moramo za plače denar delno izposojevati.

Pomislite: imaš zelo malo denarja, potem pa vložiš v to, da si na hiši zgradiš sončne celice, da bi plačeval elektriko manj. Pozabiš pa, da smo sredi zime. Sončne celice sploh ne bodo prišle do izraza. Torej, do pomladi si pač bodisi brez elektrike, bodisi brez hrane, ker si ves denar za to zapravil za sončne celice. Se vam to zdi smiselno?

Včasih je pač treba iti v riziko in upati na najboljše, a to je neke vrste svojeglavost, zaradi katere se lahko pošteno opečeš. Mislim, da se take igre z investicijo lahko greš kot posameznik na borzi, ne pa kot državni voditelj, kjer za moje pojme moraš biti bolj odgovoren in previden. Investicija v šolstvo in razvoj je riziko -- seveda, ta riziko je za našo prihodnost in razvitost potreben, ampak a ni bolj smiselno počakati nekaj let, da se finančne zadeve umirijo in potem več investirati? To ne pomeni, da se zdaj ne investira, le da se investira previdno in v merah zmožnosti.

Od vas se mi zdi zelo ignorantno, da slepo zagovarjate svoje področje in skušate odgovornost varčevanja prevreči na druge. To je nesmiselno, to ni državotvorno. Rezi so na VSEH področjih. Rezi so tudi v parlamentu -- še vedno se pogovarjajo o odzvemu poslanskih in sodniških privilegijev! Da, da, strinjam se, da ni fer, da mora za to nastradati mladina, ki v bistvu za dane razmere ni nikakor kriva... po drugi strani pa se mi zdi, da je bolje, da se usmerijo v drugo šolo in čimprej dobijo službo, potem se pa tudi lahko nadaljno izobražujejo, kot pa da so v gimnaziji, doma pa nimajo kruha, ker so starše odpustili, zato ker je denar, namenjen za njihove plače, bil investiran!

Kar se tiče teh vaših regionalnih polemik; na našem področju ptujska gimnazija ni nikakor edina. Zelo blizu je ormoška, ki si že dolga leta želi večjo prepoznavnost, da bi lahko v polni meri izvajala zastavljene programe. Glede na to, da poznam veliko dijakov, ki so od tam prišli zelo zadovoljni, mi ni jasno, zakaj se pa tisti iz bolj vzhodne strani Ptuja ne bi vpisali tja? Možnost za gimnazijsko izobrazbo še vedno je, tudi brez dveh oddelkov.

Glede 'prepametnosti' se mi ne zdi vredno izgubljati besed, ker ne razumete. Poglejte si ta članek: http://online.wsj.com/article/SB10001424052970203960804577239253121093694.html

#39: Privid -

"Do Too Many Young People Go to College?"

 

of course!!