Ohranimo mokrišče in gozd Želodnik

Peticija za varovanje Želodnika ter spremembo načrtovane gradnje občinske poslovne cone in državne ceste na tem področju

Pobudnik peticije: Civilna Iniciativa za ohranitev Želodnika

Predstavnica iniciative: Terra Anima, društvo za poglobljeno ekologijo 

Zanjo:

Neja Rojc, Pelechova 66, 1235 Radomlje

Špela Kaplja, Igriška 29, 1235 Radomlje

Tina Demšar, Savska 35, 1230 Domžale

NASLOVNIKI: Občina Domžale, županja mag. Renata Kosec, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za naravne vire in prostor

ZAHTEVA ZA SPREMEMBO NAČRTOVANIH NAČRTOV ZA IZGRADNJO POSLOVNE CONE ŽELODNIK IN CESTE NA TEM PODROČJU

RAZLOG PETICIJE:

V Sloveniji smo bogatejši za nov krajinski park - Češeniško in Prevojske gmajne.

Ob vsem zavedanju o pomenu mokrišč pa se na območju Želodnik, ki je bil zaradi načrtov poslovne cone izvzet iz krajinskega parka, zdaj načrtuje gradnja le-te.

Samemu področju grozi tudi gradnja povezovalne ceste Štajerska-Gorenjska, ki bi grobo posegla v ta prostor in uničila naravno ravnovesje tega krhkega močvirnega ekosistema. Območje (velikosti približno 34 ha) je bilo skupaj s celotnim gozdom Češeniške in Prevojske gmajne prepoznano kot ekološko pomembno območje, vendar zaradi načrtovanih gradenj ni bilo vključeno v Natura 2000 območje in krajinski park. Na območju se sredi gozda nahaja tudi naravna vrednota Želodnik – ribnik, ki je sedaj del gozda, glede na načrte pa bo odrezan, s tem pa bo naravna vrednota degradirana.

Gradnja poslovne cone bi uničila mokrišče in skupaj z gradnjo ceste prekinila selitvene poti dvoživk.

Slovenija ima v evropskem merilu dobro ohranjeno biotsko raznovrstnost (biodiverziteto) in krajinsko pestrost, med pomembne in najbolj ogrožene habitatne tipe pa tudi pri nas sodijo t.i. mokrišča. Mokrišče je pojem, ki označuje različna življenjska okolja na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi. 

Po Ramsarski konvenciji so mokrišča mednarodnega pomena, države podpisnice pa so se zavezale da bodo:

• uvrščale mokrišča na Seznam mokrišč mednarodnega pomena in ohranjala ter vzdrževala njihovo ekološko ravnovesje,
• vključevale ohranitev mokrišč v nacionalne razvojne programe in načrtovale celostno upravljanje povodij ob spoštovanju načela trajnostne rabe (angleško:Wise use),
• podpirale razvojno politiko ohranjanja mokrišč na svojem ozemlju z razglašanjem zavarovanih območij in podpirale strokovno usposabljanje raziskovalcev in upravljalcev mokrišč,
• sodelovale z drugimi pogodbenicami na področju mejnih mokrišč in hidroloških sistemov in v skupnih razvojnih projektih na mokriščih.

Želodnik je območje v občini Domžale - tik ob meji letos razglašenega krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne. Celotno območje predstavlja naravno vrednoto, kot omenjeno, zdaj zavarovano v krajinski park.

V njem so rastišča zavarovanih rastlin ter vrste ptic, ki sodijo pod okrilje evropske habitatne in ptičje direktive. Na tem območju so bile najdene še nekatere redke in ogrožene rastline, ki so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije, pa tudi druge, ki so v zadnjih letih zaradi intenzivnega uničevanja habitatov vse redkejše, v sosednjih deželah pa so večinoma uvrščene na rdeče sezname kot ranljive, prizadete ali nezadostno poznane. 

Razglasitev krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne je za občini Domžale in Lukovica ter celotno Slovenijo izjemnega pomena. Za samo zavarovano področje pa je prav tako pomembno območje Želodnika - ta je bil izključen iz zavarovanega območja zaradi že več let načrtovane poslovne cone in ceste.

Načrti za traso ceste so stari 30 let, v tem času so se okrepila znanja o pomembnosti mokrišč, ohranjanju gozda kot ponora CO₂ (blaženje podnebnih sprememb), pomembnosti vodnih virov, poplavni varnosti in učinkovitem prostorskem načrtovanju.

Gozd Želodnik je pomemben sestavni del celotnega gozda Prevojskih gmajn in je z njim neločljivo povezan. Gradnja bi razvrednotila naravno vrednoto in ekološko mrežo mokrišč na območju.

Pobudo za spremembo načrtov vlagamo na podlagi novih podatkov o pomembnosti območja za zavarovane živalske in rastlinske vrste. Področje Želodnika je izjemnega pomena zaradi ekoloških koridorjev in selitvenih poti dvoživk med ribnikom in okoliškim gozdom. Drugi razlog so izkušnje o neuspešnem zagotavljanju nadomestnih habitatov – oboje sloni na rezultatih umeščanja logističnega centra Hofer v to občutljivo okolje (težave z dvoživkami na povoznih površinah, prekinitve ekoloških koridorjev, dolgoročna zagotovitev nadomestnega habitata ni uspešna).

Občinske obrtno-industrijske cone so kratkoročno sicer zelo dobičkonosne, dolgoročno pa v marsičem zgrešena naložba. Poslovne cone so po novih trendih, ki prihajajo zgolj kratkoročna in neprofitabilna investicija! Marsikje se opuščajo, so samo poskus ohraniti stari sistem velikih centrov z množico manjših investitorjev. Ko zaradi istih razlogov, zaradi katerih so prišli v določeno okolje, tudi odidejo, pogosto ostanejo tam zapuščeni betonski kompleksi v uničenem okolju. Varstvo narave ne poseduje oprijemljivega kapitala, le ta pa se praviloma »prilepi« na najcenejša zemljišča, ne glede na njegovo naravovarstveno pomembnost. Značilno je, da po pridobitvi dovoljenj med gradnjo investitorji »radi pozabijo« na obljubljene omilitvene in zaščitne ukrepe za ohranitev narave. Trditve izvajalcev in »strokovnih ocen«, da infrastruktura in promet ne bodo vplivali na nekaj 10 do največ nekaj 100m oddaljene zaščitene habitate strokovno ne zdrži resne kritike. Hrup, izpušni plini (NO, SO2, težke kovine ipd..), odpadna olja in samo fizično povečanje prometa in zmanjšanje zaščitnih con usodno vplivajo na že tako kritično ogrožene ali prizadete vrste!

Dejstvo je, da mokrišča nujno potrebujemo za obstoj naše pitne vode. Potrebujemo jih za blaženje ekstremnih vremenskih razmer, ki so posledica podnebnih sprememb. Potrebujemo jih, da zaščitimo živalske in rastlinske vrste, ki tam živijo in tako ohranimo življenjsko raznolikost.

Pri vsem tem razumevanju o pomenu mokrišč je skrajno nedopustno, da se na njih načrtuje nove poslovne cone. Letošnji slogan svetovnega dneva mokrišč je: »Čas je za obnovo mokrišč.« Te ogrožene ekosisteme moramo po novem znanju in razumevanju ohranjati ter obnavljati, ne pa dodatno uničevati!

V zadnjih 100 letih smo uničili 90% mokrišč. Niti 1% izgube mokrišč si ne moremo več privoščiti!

V Češeniške in Prevojske gmajne je že grobo posegla umestitev poslovne cone logističnega Hofer, ki je povzročila izgubo mokrišča in gozda. Ali moramo res ponoviti napako?

ZAHTEVE:

1.) Na Občino Domžale naslavljamo pobudo za izvzem gradnje na območju gozda in bajerja Želodnik: na EUP ČŠ-06 naj se izvede povrnitev namenske rabe območja (sedaj IG-gospodarska cona in BT-površine za turizem) v G-gozd in mestoma K2 – kmetijska zemljišča ter se poišče novo, ustreznejšo lokacijo za umeščanje teh dejavnosti v prostor.

2.) Na državo in Ministrstvo za infrastrukturo naslavljamo pobudo za spremembo obstoječe, 30 let stare, uredbe o DLN (premik trase na ustreznejšo lokacijo) ter in na Ministrstvo za naravne vire in prostor pobudo za obnovitev postopka prostorskega načrtovanja povezovalne ceste Štajerska-Gorenjska. Glede na nova dejstva in podatke, za izvedbo nove/posodobljene presoje vplivov na okolje ter premik trase na ustreznejšo lokacijo.

Pozivamo vas, da naj se glede na nova dejstva in podatke o zavarovanih vrstah in ekoloških koridorjih obnovi postopek in izvede ustrezne presoje vplivov na okolje. Pri tem se upošteva ekološke koridorje, alternativne variante, daljinske in kumulativne vplive na vsebine varstva narave ter upošteva znanje o (ne)uspešnosti zagotavljanja nadomestnih habitatov pri podobnih primerih na območju npr. logistični center Hofer, kjer nadomestni habitat tudi po več letih v nobenem pogledu ne nadomešča izgubljenega dela narave).

Pozivamo vas, da glede na nova dejstva obnovite postopek prostorskega načrtovanja in izvedete ponovno presojo vplivov na naravo in okolje ter umestite traso na ustreznejšo lokacijo, ki ne bo ogrožala narave, gozda, mokrišč, značilne krajine in vodnih virov.

Civilna iniciativa za ohranitev Želodnika, 22.9.2023

Špela Kaplja, Terra Anima, društvo za poglobljeno ekologijo    Stopite v stik z avtorjem peticije