POZIV ZA OHRANITEV KNJIŽNICE INŠTITUTA ZA NOVEJŠO ZGODOVINO

POZIV ZA OHRANITEV KNJIŽNICE INŠTITUTA ZA NOVEJŠO ZGODOVINO

  Ljubljana, 26. 11. 2019

Vodstvo Inštituta za novejšo zgodovino (INZ) se je nedavno odločilo, da bo Knjižnico INZ zaradi finančne stiske s 1. 12. 2019 zaprlo za zunanje uporabnike. Do zapiranja prihaja zaradi zmanjšanega zneska »sredstev za ustanoviteljske obveznosti«, s katerim se med drugim financira Knjižnica INZ. Po dostopnih informacijah je znesek v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšan za več kot 50.000€ (Vir: spletna stran ARRS). Skoraj istočasno se je največja koalicijska stranka, Lista Marjana Šarca, na svoji spletni strani pohvalila s povečanjem sredstev za znanost (393 milijonov evrov), pred dnevi pa je državni sekretar na MIZŠ, dr. Jernej Štromajer, v državnem zboru dejal: »Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju.« Mi pa se sprašujemo, ali si lahko v družbi, ki bi rada temeljila na znanju, privoščimo zapiranje knjižnic? Kako je mogoče, da se znanstvenoraziskovalni ustanovi v roku enega leta tako drastično zmanjšajo osnovna sredstva, da se tako rekoč čez noč odloči za boleč ukrep, ki bo široki mreži uporabnikov omejil dostop do knjižnega fonda, ki ga nima nobena druga javna knjižnica v državi?

Knjižnica INZ je specializirana knjižnica za novejšo in sodobno zgodovino, ki hrani največjo zbirko knjig s področja slovenske novejše politične, kulturne, socialne in gospodarske zgodovine, impresivno kolekcijo časopisja in tako imenovani D-fond – zbirko nacističnega ter fašističnega gradiva, ki je bilo zbrano po drugi svetovni vojni. Poleg tega pa ima edinstven izbor tuje literature s področja zgodovinopisja. Vedno dobro založena in organizirana, je vsa leta svojega obstoja predstavljala zatočišče in podporo ne le raziskovalcem INZ, temveč tudi raziskovalcem drugih raziskovalnih institucij, raziskovalcem iz tujine, učiteljem in univerzitetnim profesorjem, študentom, upokojencem in ljubiteljskim zgodovinarjem. Zaprtje knjižnice bi pomenilo zelo hud udarec in nazadovanje za znanstvenoraziskovalno dejavnost. Ljubljana in vsa Slovenija bi ostala brez ene redkih javnih knjižnic, ki redno nabavlja strokovno in znanstveno literaturo s področja zgodovinopisja, tako domačo kot tujo, in je kot taka nepogrešljiva za znanstveno delo na področju humanistike. To poleg raziskovalcev vedo študentje in profesorji s številnih visokošolskih ustanov – od Filozofske fakultete, Teološke fakultete, pa vse do FDV –, ki si redno izposojajo gradivo iz Knjižnice INZ.

Žalosti nas dejstvo, da se finančne težave inštituta rešuje z zaprtjem tako pomembne javne ustanove, kot je knjižnica. Vodstvo INZ, še zlasti direktorja dr. Jureta Gašpariča, pristojnega ministra za znanost dr. Jerneja Pikala in Vlado Republike Slovenije kot ustanovitelja pozivamo, da najdejo ugodno rešitev za vse uporabnike knjižnice. Pri tem opozarjamo na dejstvo, da je knjižnica dolga desetletja prejemala proračunska sredstva z namenom, da širši strokovni javnosti omogoča dostop do gradiva, ki ga druge knjižnice ne sistematično zbirajo – knjižnica INZ ima zato marsikatero gradivo, ki ga ne drži nobena druga slovenska knjižnica. Njeno zaprtje za javnost oziroma drastična okrnitev njene dostopnosti bi pomenilo izneverjenje njenega poslanstva in postavilo bi se vprašanje o smotrnosti dosedanjih investicij vanjo iz državnega proračuna.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pozivamo, da znesek »sredstev za ustanoviteljske obveznosti« vrne na lanskoletnega oz. finančno zagotovi neokrnjeno delo Knjižnice INZ kot javno dobro in tako upošteva načelo »odprte znanosti«.

Vlado Republike Slovenije podpisniki pozivamo, da kot ustanovitelj ne poda dovoljenja za spreminjanje statuta INZ v delu, ki govori o knjižnični dejavnosti in ne pristane na kakršnokoli okrnitev statusa knjižnice, kakor tudi izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, dostopne za vse zainteresirane uporabnike.

Pozivamo tudi poslance Državnega zbora Republike Slovenije, da pri obravnavi novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zagotovijo tudi ustrezno financiranje specialnih knjižnic, ki so srce in gonilo vsake raziskovalne institucije, še posebej v humanistiki in družboslovnih vedah. V omenjenem predlogu zakona pa niso omenjene niti enkrat!

Knjižnica INZ letos praznuje 75-letnico delovanja. Najmanj, kar bi lahko pričakovali od političnih odločevalcev ter vodstva INZ, je, da v zahvalo za njeno nepogrešljivo delo na področju zbiranja, ohranjanja in promocije knjižnega ter časopisnega gradiva o novejši in sodobni slovenski zgodovini, ohranijo njeno javno dostopnost. Če bi Slovenija stoletnico ustanovitve Univerze v Ljubljani proslavila z zaprtjem ene najpomembnejših raziskovalnih knjižnic na področju humanistike, bi to bilo zlovešče znamenje za stanje znanosti v državi, katere predstavniki glasno zagovarjajo »preboj v družbo znanja«.

    Podpisniki poziva (abecedni vrstni red):  

Ambrožič Melita, bibliotekarka

Babnik Ouattara Gabriela, pisateljica

Batič Matic, zgodovinar

Berberih Slana Aleksandra, zgodovinarka

Berger Aleš, pisatelj in prevajalec

Bottazzo Violetta, bibliotekarka

Burcar Lilijana, anglistka

Centrih Lev, sociolog in zgodovinar

Charney Noah, pisatelj in prevajalec

Čučnik Majcen Nada, upokojena direktorica CTK

Devetak Robert, zgodovinar

Ditmajer Nina, slovenistka

Dornik Ema, bibliotekarka

Ferlež Jerneja, etnologinja in bibliotekarka

Golec Boris, zgodovinar

Golja Marko, komparativist, novinar na Radiu Slovenija

Golobič Gregor, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (2008-2011)

Granda Stane, zgodovinar

Grdina Igor, zgodovinar

Grubački Isidora, zgodovinarka

Hren Alenka, bibliotekarka

Hreščak Matej, zgodovinar

Iskrič Mitja, bibliotekar

Ivešić Tomaž, zgodovinar

Jaklitsch Helena, zgodovinarka

Janžekovič Izidor, zgodovinar

Jevnikar Ivo, časnikar

Jezernik Božidar, etnolog in antropolog

Kanič Janez, bibliotekar

Karlin Blaž, univ. dipl. pravnik

Kerec Branka, bibliotekarka

Klemenčič Matej, umetnostni zgodovinar

Knez Blaž, dr. dent. med.

Knop Seta, pisateljica, prevajalka in bibliotekarka

Kocjančič Klemen, zgodovinar

Kocutar Stane, zgodovinar in radijski voditelj

Kočevar Vanja, zgodovinar

Komat Anton, pisatelj in scenarist

Komel Dean, filozof

Komelj Miklavž, pesnik, prevajalec in umetnostni zgodovinar

Kosovel Blaž, filozof, urednik Revije Razpotja

Kosovel Miha, teolog in filozof, urednik Revije Razpotja

Košak Tina, umetnostna zgodovinarka

Košuta Miroslav, pesnik in pisatelj

Kovačič Gorazd, sociolog

Kramberger Taja, pesnica, raziskovalka in prevajalka, živi in ustvarja v Franciji

Kušar Meta, pesnica in esejistka

Lamut Ana Marija, klasična filologinja in bibliotekarka

Likar Tatjana, bibliotekarka

Lisjak Gabrijelčič Luka, zgodovinar, urednik Revije Razpotja

Lončar Nina, geografinja, zgodovinarka in bibliotekarka

Makarovič Marija, etnologinja

Malmenvall Simon, teolog in zgodovinar

Marušič Branko, zgodovinar

Maver Aleš, zgodovinar in latinist

Meke Borut, dipl. ing. gradb.

Mihajlović Trbovc Jovana, politologinja

Miladinović Zalaznik Mira, germanistka

Möderndorfer Vinko, pesnik, pisatelj in režiser

Mohor Hudej, bibliotekar

Movrin David, klasični filolog

Mozetič Brane, pesnik, pisatelj in urednik

Može Andreja, bibliotekarka

Mulej Oskar, zgodovinar

Nežmah Bernard, sociolog

Novak Boris A., akademik, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec

Novljan Silva, bibliotekarka

Oblak Čarni Marija, zgodovinarka in arhivistka, direktorica Arhiva Republike Slovenije (1974-1993)

Omerza Igor, raziskovalec in publicist

Oset Željko, zgodovinar

Osojnik Iztok, umetnik in komparativist

Oswald Jani, pesnik in esejist

Paljk Jurij, novinar in urednik tednika Novi glas

Pečan Ika, bibliotekarka

Pečko Mlekuš Helena, bibliotekarka

Peterle Ožbej, politolog

Piškurič Jelka, zgodovinarka

Podbersič Renato, zgodovinar

Pogačnik Barbara, pisateljica

Pogačnik Vladimir, jezikoslovec

Puhar Alenka, publicistka in prevajalka

Pušnik Miro, bibliotekar, direktor CTK, predsednik nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost

Ramšak Mojca, etnologinja in filozofinja

Razpotnik Špela, bibliotekarka

Renko Manca G., zgodovinarka, umetniška vodja festivala Fabula

Rihar Jasmina, prevajalka

Rihar Lenart, publicist in direktor Rafaelove družbe

Ristič Damjan, ravnatelj jeziutskega kolegija

Rotar Drago Braco, raziskovalec in prevajalec v pokoju

Selišnik Irena, zgodovinarka

Simoniti Vasko, zgodovinar, minister za kulturo Republike Slovenije (2004-2008)

Simoniti Veronika, pisateljica in prevajalka

Simonović Ifigenija, pesnica in pisateljica

Stavbar Vlasta, zgodovinarka in bibliotekarka

Stergar Rok, zgodovinar

Strojan Marjan, pesnik in prevajalec

Szilágyi Imre, zgodovinar

Šatej Barbara, zgodovinarka in bibliotekarka

Šček Jernej, filozof in zgodovinar

Šimac Miha, zgodovinar

Širca Ravnikar Majda, novinarka, ministrica za kulturo Republike Slovenije (2008-2011)

Stergar Rok, zgodovinar

Tobiasz Aleksandra, zgodovinarka

Toš Maja, zgodovinarka

Toš Marjan, zgodovinar 

Trtnik Mojca, bibliotekarka

Trtovac Aleksandra, bibliotekarka

Tuma Tanja, pisateljica

Turk Boštjan Marko, prof. za francoske in frankofonske književnosti

Turk Žiga, informatik, minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije (2012-2013)

Učakar Ivanka, bibliotekarka

Vavtar Maja, bibliotekarka

Vezjak Boris, filozof

Vide Ogrin Petra, bibliotekarka

Vilar Polona, bibliotekarka

Vipavc Martina, dipl. socialna delavka

Vogrič Ivan, publicist

Vrečko Kranjc Fanika, slavistka, bibliotekarka, teologinja

Wedekind Michael, zgodovinar

Zalaznik Tomaž, urednik, direktor Inštituta Nove revije

Zdravje Ana, bibliotekarka, predsednica Društva bibliotekarjev Ljubljana

Zgonik Nadja, umetnostna zgodovinarka

Zobec Miha, zgodovinar

Zupančič Bogo, zgodovinar arhitekture

Žabot Vlado, pisatelj in novinar

Žalec Bojan, filozof

Žigon Tanja, zgodovinarka in germanistka

Žnidaršič Golec Lilijana, zgodovinarka

Podpišite peticijo

S podpisom soglašam, da bo Revija Razpotja lahko videl vse informacije, ki jih navedem v tem obrazcu.

Vašega e-poštnega naslova ne bomo javno prikazali na spletu.

Vašega e-poštnega naslova ne bomo javno prikazali na spletu.


Da(da, jaz) dajem soglasje za obdelavo podatkov, ki jih posredujem v tem obrazcu, za naslednje namene:




Plačilo oglaševanja

To peticijo bomo oglaševali 3000 osebam.

Izvedite več ...