PETICIJA ZA TAKOJŠNJE PRENEHANJE KRŠITVE PRAVICE OTROK DO STIKOV Z MATERJO TER VRNITEV OTROK V NJIHOVO PRIMARNO OKOLJE

Podpisani državljani Republike Slovenije se zgroženi odzivamo na odmeven primer nehumanega in ponižujočega odvzema treh otrok iz materinega varstva ter na sporno sodno odločitev, da se skrbništvo nad otroki v celoti ter s popolno prepovedjo in brez možnosti stikov z mamo dodeli staršu, ki svojih starševskih dolžnosti v preteklosti skorajda ni opravljal oziroma jih je prostovoljno opuščal.

Zato na pristojne organe odločanja – Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Državni zbor RS – naslavljamo peticijo, s katero podajamo naslednjo zahtevo:

TAKOJŠNJE PRENEHANJE KRŠITVE PRAVICE OTROK DO STIKOV Z MATERJO TER VRNITEV V NJIHOVO PRIMARNO OKOLJE, kjer nikoli niso bili na noben način ogrožani in kjer so vseskozi radi živeli, kar so ob štiriurnem nasilnem odvzemu jasno poskušali izraziti tudi sami.

Utemeljitev:

17. marca 2020 je sodnica Okrožnega sodišča Ljubljana odredila odvzem treh otrok iz materinega varstva ter jih dodelila njihovemu očetu. Na dom matere in otrok je potrkalo devet uradnih oseb, in sicer sodni izvršitelj, socialne delavke, policisti. Prisoten je bil tudi oče, zdaj nekdanji zakonski partner mame. Začele so se štiri dolge, nepredstavljive ure nečloveškega in ponižujočega trpinčenja, otroci (vsi mladoletni) so se namreč z vsemi močmi upirali, bežali, se skrivali, jokali in moledovali, saj na noben način niso hoteli zapustiti svoje mame in doma. Na kraju dogodka je posredoval tudi zdravnik, ker je imel eden od otrok težave z dihanjem. Sodni izvršitelj, sam zgrožen nad doganjanjem, je želel mučni odvzem, ki je otrokom povzročal hude fizične in psihične bolečine, prekiniti, a je sodnica v telefonskem pogovoru (predvajal se je prek zvočnika) vztrajala, da se izvršba izpelje do konca, s silo, če ne gre drugače. Na vprašanje mame, kdaj bo otroke lahko videla, je od sodnice dobila odgovor, da jih ne bo več videla, kar so slišali tudi otroci in nekateri prisotni tistega dne. Tako se je tudi zgodilo. Otroke so med neutolažljivimi kriki in zdaj že brezupnim upiranjem le strpali v očetov avto in vse od takrat niso imeli priložnosti videti svoje mame. Višji sodni nadzor kljub vse glasnejšim kritikam tako laične javnosti kot stroke v procesu odvzema in celotnem sodnem postopku ni ugotovil napak. Nikakor ne gre spregledati, da je takšna nasilna izvršba nehumana in da je tisti, ki jo je odredil, grobo kršil (vsaj) 266. člen Kazenskega zakonika, ki pravi: »Uradna oseba, ki pri opravljanju službe z zlorabo svojega uradnega položaja ali uradnih pravic s kom grdo ravna, ga žali, ga lahko telesno poškoduje ali sploh ravna z njim tako, da prizadene njegovo človeško dostojanstvo, se kaznuje z zaporom do treh let.« Nadalje je treba poudariti, da materi ni bila očitana nikakršna neprimernost vzgoje ali kakšrna koli neprimernost »biti mama«. Kar se ji očita, je odtujevanje otrok in preprečevanje stikov z očetom, kar pa se v celotnem postopku nikoli ni temeljito raziskalo. Otroci so se vsakokrat, ko bi morali k očetu, upirali, jokali, celo bežali iz šole, k sosedom, enkrat celo s centra za socialno delo. Čas pa teče in otroci še vedno niso videli mame. Še vedno jim je, povsem nedolžnim trem otrokom, kršena pravica do materinske ljubezni, do dobrega zdravja in notranjega miru. Do sreče.

Kot laična javnost s svojimi podpisi izražamo ogorčenost nad tovrstnim zavržnim odvzemom otrok in zahtevamo takojšnje prenehanje kršitve njihove pravice do mame in njihovo vrnitev v primarno okolje.  

Mojca Žugman, Civilna pobuda Prebujenje-Pravica za vse

Mojca Žugman, Civilna pobuda Prebujenje-Pravica za vse    Stopite v stik z avtorjem peticije