PROTI EVTANAZIJI ARONA
Verjamemo, da smo do danes vsi bolj ali manj seznanjeni z tragedijo, ki se je 17.3.2021 zgodila v Mengšu. Tragedijo v kateri je umrla nedolžna deklica in ki bi jo sedaj pristojni radi zaključili še z usmrtitvijo prav tako nedolžnega psa Arona. Sočustvujemo s starši oziroma družino umrle deklice. Usmrtitev psa deklice ne bi vrnilo nazaj, umrlo pa bi še eno nedolžno bitje, in sicer žival, ki že po svoji naravi, za razliko od človeka, ne pozna hudobije in naklepa. Zakaj bi morala zival placati za napake cloveka ? Dejstvo je, da je celotna zgodba zelo nesrečna za vse vpletene, dejstvo pa je tudi, da se nikakor ni treba opredeljevati za eno ali drugo stran, saj sta tako deklica kot pes nedolžna. Krivca torej ni treba iskati in ga niti ne bi smeli, saj v tej zgodbi ne obstaja. Šlo je namreč za splet nesrecnih okoliščin. Pes Aron nikoli prej ni bil označen kot nevaren pes. Pristojni so ugotovili, da tudi po dogodku ni znakov agresije in napadalnosti.Lastnik je s psom opravil tudo pasjo solo. Splošne nevarnosti torej nikoli v preteklosti ni predstavljal in nobenega znaka ni, da bi jo tudi v prihodnje. Tudi postarji niso imeli problemov z dostavo. Izjave sosedov, da pes nikoli ni bil agresiven, da je bil prijazen kuza potrjujejo da gre za splet nesrecnih okoliscin. Pogosto v različnih situacijah slišimo rek, da je bil nekdo na nepravem mestu ob nepravem času. Tega za Arona ne moremo reči. Bil je doma, na lastnem dvorišču, privezan ter obdan z ograjo, pa čeprav v tistem trenutku odprto, na ograji pa je bil jasno viden znak, da je pri hiši pes. Po vseh, do danes znanih informacijah, pes deklice nikakor ni napadel, kakor je bilo slišati od marsikoga in kot so skušali prikazali nekateri mediji, temveč se je deklica zapletla v njegovo verigo ter padla nanj. Pes se je zagotovo ustrašil ter odreagiral nagonsko - ugriznil, kot bi vsak. Nikakor pa je ni trgal in mrcvaril. Po tem naj bi še ležal zraven in jokal. Govorimo torej o še kako čutečem bitju. Zakon za zaščito živali predvideva tudi usmrtitev psa, pa vendar pred tem piše v katerih primerih se ugriz psa ne smatra kot ugriz napadalnega oziroma nevarnega psa. Eden izmed teh primerov je nedovoljen vstop tuje osebe na posest ali dvorisce obdano z varovalno ograjo, ki je označena, z opozorilno tablo da je tam pes. In to se je tukaj zgodilo. Nikakor ne bi smeli brati zgolj zadnjega dela zakona, ki govori o usmrtitvi, temveč upoštevati tudi vse okoliščine in člene, ki so napisani pred tem. Če bi jih, do tega tragičnega dogodka namreč sploh ne bi prišlo. Neupoštevanje vseh znanih okoliščin in dejstev je namreč izjemno moralno sporno, vsekakor pa bi morali biti tudi zakonsko sporno. Usmrtitev psa v tem primeru bi bil tako navaden umor. In to s strani tistih, ki naj bi živali ščitili. A zdi se, da v tem primeru počnejo vse, le tega ne. Usmrtitev nenevarnega psa nima niti praktične vrednosti, saj pes dokazano ne povzroča splošne nevarnosti. . Za primerjavo so človeški storilci kaznivih dejanj zaščiteni na vse mogoče načine, ugotavlja se njihov naklep, motiv, prištevnost in vse mogoče okoliščine in interpretacije, da bi se kazen kar najbolj zmanjšala ali pa bi se ji celo izognili, smrtne obsodbe pa že tako ali tako nimamo, tudi za najhujše morilce ne. Psa, ki naklepa sploh ne pozna in ga ni sposoben, ki ni nikogar napadel, temveč se je z ugrizom na lastnem domu odzval na stresne okoliščine v katerih se je nenadoma znašel, pa bi pristojni brez vsakršnih možnosti usmrtili. To pa je v 21. stoletju nečloveško in vredno vsakršnega obsojanja. S peticijo želimo doseči, da se psu Ronu da možnost za normalno nadaljevanje življenja, kot primarni cilj pa, da se nemudoma zaustavi načrtovana usmrtitev ter zbere ekspertna skupina, ki bo Arona opazovala skozi daljše časovno obdobje, kot je bilo to storjeno v primeru psa Atosa iz primera Roter/Baričevič, kot je opisano na priloženi povezavi. www.dnevnik.si/206649 Še enkrat je treba poudariti, da Aron nikakor ni storilec, temveč prav tako žrtev v tej žalostni zgodbi. Žrtvam pa je treba pomagati, jih zaščititi in jim omogočiti vse pogoje za kar seda normalno nadaljevanje življenja. Novi lastnik, ki bi sprejel psa v svoj dom je pripravljen opraviti kinoloski tecaj in BBH izpit, ter z njim opraviti tudi prevzgojo Deklici žal ni bilo pomoči, za Arona pa se zgodba lahko konča drugače. - Nisem clan nobenega drustva, sem samo mama in lastnica kosmatinca, ki je moj druzinski clan. Kot avtorica peticije sem se odzvala zato, ker se to lahko zgodi vsakemu izmed nas.
Še kratek povzetek dejstev:
Deklica je bila na zasebnem območju Pes je bil privezan Območje je bilo ograjeno in označeno z opozorilom Deklica se je psu približala brez dovoljenja in brez prisotnosti lastnika psa ter starša oziroma skrbnika Pes nikoli prej in tudi po dogodku ni bil označen kot nevaren Celotna zgodba je splet nesrečnih okoliščin.
Po zakonu Republike Slovenije je po definiciji ZZZiv nevaren pes:
- Pes, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival, to so živali, ki ogrožajo svojo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka in
- pes, ki je ugriznil človeka ali žival
Za nevarne pse pa ne štejejo:
- službeni, policijski in vojaški psi,nekaterih ugriz je posledica izvajanja službenih obveznosti -
Psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt, ali ograjeno dvorisce, ki je na vhodu označeno z opozorilom znakom. -
psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi in -
Psi, ki še niso dopolnili devet mesecev starosti in so v tem obdobju ugriznil enkrat, datum skotitve pa je vnesen v CRPsi že pred ugrizom .
Evtanazija psa bi bila v tem primeru usmrtitev, kar se po zakonu o mucenju zivali tretira kot mucenje.
Svoje mnenje o tragediji je podala tudi kinologinja, poznavalka psov, mednarodna kinoloska sodnica in podpredsednica kinoloske zveze Slovenije ,(KZS) , gospa Maja Susec. Njeno mnenje si lahko preberete na spodnji povezavi
Pravica za Arona !!!!
Jasna Perme, Matevž Banko Stopite v stik z avtorjem peticije
| Avtor te peticije je zaprl to peticijo. |