VPIS NEODTUJLJIVE PRAVICE DO VODE V USTAVO

#3225: Vodovodar Švejk - Re:  

 Ti si pa res en Švejk! Pa seveeeda, ti nisi budala in kreten, kot tisoči tukaj.

No, pravi Švejk ni žalil, kot to počneš ti.

In torej praviš, da je najbolje, da slovensko vodo prepustimo multinacionalkam?

In praviš, da naj pijemo deževnico? Kaj pa kakšna podtalnica, ti ni všeč?

Ko boš moral drago kupovati pitno vodo v trgovini, v plastenkah, ki jo bo načrpala multinacionalka, ne boš imel kaj dosti možnosti za uresničevanje svojih predlogov, brezplačno kopanje jarkov, pa razvoj? in izdelavo ventilov?, še najmanj pa boš lahko zajezil kakšen potok ali izvir.

#3227: - Re: Re: Se opravičujem za žalitev.

Po premisleku sem zelo zelo proti temu, da vodo prepustimo multinacionalkam. Dejansko pa sem prepričan, da s podpisom te peticije počnemo ravno to. Poznam multinacionalke, saj sem bil zaposlen pri njih. Multinacionalke ne marajo tržnega gospodarstva. Multinacionalka želi imeti monopol. Za preživetje rabi državo in ljudi, ki razmišljajo tako kot podpisniki pričujoče peticije.  Zanjo je najbolje, da se državna elita ne menja in jim ni treba vlagati denarja v nova lobiranja.  Multinacionalke ne marajo manjših privatnih lokalnih firm, ki bi lahko ogrozile njihov monopol. Način delovanja multinacionalke je skoraj enak načinu delovanja države, s tem, da so mnoge multinacionalke ekonomsko veliko močnejše od držav kot je Slovenija. Interes multinacionalke je, da se v državi pobira draga koncesija, s tem se prisili še kmete, da prenehajo piti vodo iz lastnega vodnjaka, še bolje zanjo pa je, da vodo dobavljajo javne firme, multinacionalka pa dobavlja in servisira cevi pumpe, čistilne naprave itd..  S tem vzvodom se denar od plačnikov vode, preko javnega podjetja prenese v profit multinacionalke, pri čemer multinacionalka poskrbi, da bodo vsi zaposleni v javnem podjetju za distribucijo vode z njo maksimalno zadovoljni (draga darila izročena v tujini, potovanja, seminarji o čisti vodi itd.. nakazila lobistom, če je potrebno, zaposlovanje sorodnikov od oseb ki delajo v javnem podjetju v multinacionalki, v kolikor to ni dovolj pa še podkupnine in še in še bi lahko našteval. Če je distribucija vode kot storitev prepuščena trgu, se multinacionalki lahko zgodi, da bodo iznajdljivi zasebni lastniki podjetij, našli cenejše načine za distribucijo vode, ali pa bodo celo sami začeli razvijati znanje in tehnologijo za dsitribucijo vode. Kruh, ki ga za preživetje ravno tako rabim kot vodo za pitje, za enkrat še lahko po primerljivi ceni kruha v Avstriji kupim od tega ali onega peka v Sloveniji ali pa od multinacionalke Lidl. Z vodo žal že dolgo ni več tako. Leta 2008 sem v Ljubljani dal za vodo 16 EUR na mesec. Zadnja leta pa že 36 EUR na mesec. Pa mi vodo dobavlja JAVNA NEPROFITNA družba VOKA. Zakaj se je voda tako podražila? Prosim za odgovor. Tukaj med podpisnikih ste zagovorniki, da naj vodo distribuirajo javne neprofitne družbe? Jaz si želim da bi bilo z vodo tako kot s kruhom. To pomeni, da imam na voljo izbiro kdo mi bo dobavil vodo in po kakšni ceni in kvaliteti.!

V stavku "Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev niso tržno blago", manjka vejica. Pravilno: "Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev [manjkajoča vejica] niso tržno blago."

Problematičen je tudi besedni red in nabor besed. Bolje in krajše: "Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva in gospodinjstev s pitno vodo, niso tržno blago."

Vsebinski problem: kako pa je s tistimi viri, ki ne bojo in niso namenjeni oskrbi prebivalstva in gospodinjstev? So ti vodni viri lahko podvrženi tržni, komercialni logiki? In kdo naj odloča o tem, kateri viri bojo služili javni oskrbi in kateri kapitalu?