ZA ohranitev vpisa na Gimnazijo Novo mesto

Ljudje ste postali tako nekritični do sistema. Spomnite se svoje osnovne šole, ko vam je bila žoga pomembnejša od pouka. In zato mogoče niste imeli najboljših ocen. Tak otrok, klub temu, da je sposoben, ne bo mogel priti na gimnazijo. V mojem razredu v gimnaziji je bilo veliko takšnih, ki so bili v osnovni dobri in so bili v gimnaziji odlični..in obratno. Kriterij ocenjevanja pa je tudi na različnih osnovnih šolah drugačen..tako, da ni vsak odličen učenec enako dober. Kar želim povedati je to, da ocene niso pravi kriterij sposobnosti otroka in ne bi smeli omejevati odločitev otrok pri 15 letih. Zato podpiram to peticijo.

Na vsak način želijo znižati stroške, pa so spet napačno potezo naredili. Zakaj pa na minstrstvih ne režejo, pa pri plačah poslancev, pa ukinejo njihove požrešne bencinarje, pa službena vozila, ..itd, pa bi se sigurno kak euro več našel za naše šolstvo! Res si ne želimo imeti neizobražene mladine, ki nas bo čez več let vodila. Naj se otroci izobražujejo, saj če so izobraženi, bodo pa vsaj v drugih državah ki imajo posluh za kader z znanjem dobili službo, ker pri nas so nam naši politiki itak že vcepili v glavo, da za nas ni prihodnosti. Jaz pa vem, da je, saj za vsakim tunelom se 1x sonček pojavi. LP

Razumela bi, če bi zmanjšali število vpisnih mest na kateri drugi gimnaziji v Novem mestu, kamor se vpisujejo večinoma tisti, ki se bojijo, da jim na Gimnaziji Novo mesto ne bo uspelo, ali se tja prepisujejo z Gimnazije, ko jim ne uspe. Ne razumem pa, da se ukinja vpisna mesta na Gimnaziji, ki ima visok ugled in nadpovprečne rezultate.
Ja, saj je bilo težko, ampak vsak bivši gimnazijec točno ve, da je zmogel in to na ugledni šoli, kjer ocen ne podarjajo. Žal trenutna vlada ne želi ljudi, ki jih Gimnazija Novo mesto soustvarja.
Potrpite, pridejo boljši časi :)

Po toliko letih dela v šolstvu in preživetih reformah,na katerih vsebino nismo imeli učitelji nikakršnega vpliva in smo le nemočno opazovali, kako se eksperimentira na naših otrocih, me SKRBI predvsem to, da je to spet ena od takih, ki ne bo naredila škode nekaj generacijam ampak naši prihodnosti- prihodnosti domovini, na katero smo bili in smo še ponosni. Zadnje reforme v šolstvu so pripeljale do občutnega dviga kvalitete na celi črti- od vrtcev do gimnazij (strokovnega šolstva ne poznam dovolj), sedaj pa bodo ukrepi te trenutne in KRATKOVIDNE oblasti porušile vse kar smo s trudom pridobili? Res da se moja gimnazija ponaša z dobrimi rezultati na maturi in zlatimi maturanti ter s številnimi uspešnimi dijaki na vseh področjih a verjamem da je večina, ki nas je obiskovala to šolo in jo trenutno obiskuje, ponosna na znanje in življenjske usmeritve, ki smo jih bili deležni in jih dijaki naše šole dobivajo od kvalitetnega kadra.
Srčno upam, da bo naše državno vodstvo odprlo oči (razen, če so njihovi interesi ustvarjat Svetlanine SLOVENJCELJNE)in začelo reševat probleme varčevaja na pravih mestih.
Tatjana Durmič, prof.

Pač novomeški maturiranci preveč razmišljamo. Le komu bi to lahko šlo v nos?

V resnici zelo stara štorija: prvi turški vpad je širša Dolenjska doživela že 1408. Škoda le, da smo Slovenci vmes pozabili, kako ravnati s Turki ... namesto vladnih stolčkov smo jim namreč nekoč pod zadnjico porinili kol!

#41: vaša_dijakinja - Re: Re: Gimnazijka- neodločena-?

Hja, v novomeški regiji je bilo število devetošolcev najmanjše za vpis v šolskem letu 2011/12 (generacija, ki je sedaj v 2. letniku). Od sedaj naprej pa se število dijakov povečuje - to pomeni, da je več kandidatov za vpis v srednješolske programe.

Kolektiv in dijaki Gimnazije Novo mesto: "Gimnazija Novo mesto je najstarejša gimnazija v Sloveniji z neprekinjenim delovanjem, ustanovila jo je Marija Terezija leta 1746, ko smo Slovenci lahko o svoji samostojnosti in državnosti samo sanjali. Vendar se je Marija Terezija v času krize zavedala, da brez kakovostne izobrazbe ni napredka in se kot tuja vladarica odločila, da v Novem mestu ustanovi gimnazijo. Danes, ko smo ponovno v krizi, nam naša slovenska oblast jemlje, kar nam je tuja dala."

Te mlečnozobce bi prof. Jerasova poučila, da je narodna samostojnost in državnost pojav šele 19. stoletja, leta 1746 se o tem res nikomur ni niti sanjalo.