Proti kriminalcem v parlamentu

Odpoklic izvoljenih in imenovanih funkcionarjev ali kako vzpostaviti politično kulturo

Vsakodnevno v medijih spremljamo navajanja podatkov o stopnji korupcije v državi, ki je po splošnih merilih v kritičnem vrhu med državami. Imamo uničeno državo zaradi megalomanske prezadolženosti, ki je posledica kriminalnega nevestnega vodenja države. Vsi bi morali nositi kazensko odgovornost zaradi nevestnega opravljanja zaupanih jim funkcij. Vedno več ljudi je nezaposlenih in brez prihodnosti. Še posebej mlajše generacije. V prihodnosti bo posledično odjeknila socialna bomba, saj bodo tudi ti mladi dočakali starost. Zaradi nemožnosti zaposlitve bodo brez pokojnin ali zaradi premalo let delovne dobe z mizernimi pokojninami, ki ne bodo omogočale preživetja. Slednje se dogaja že zdaj.

Kako spremeniti stanje in odsloviti ljudi podvržene tim. politični nekulturi

Rešitev je enostavna. Kljub temu se moramo zavedati, da so si udeleženi v »uničevanju« države že ustvarili zajetno pravno, medijsko in siceršnje logistično okolje, ki spremembe otežuje in onemogoča (referendum, omejevanje novih političnih strank…). Imamo Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Že z novelo tega zakona bi lahko po zakonskem avtomatizmu zaprli vrata vsem udeleženim v nečednih dejanjih, saj bi se zahteval mnogo višji nivo ravnanja in obnašanja voljenih in imenovanih.

Za vse voljene in imenovane funkcije bi bilo v ZIntPK določiti, da so to izrecno častne funkcije, čeprav plačane in so posledično temu tim. civilne sankcije, med katerimi je tudi »zakonski avtomatizem takojšnjega prenehanja funkcije,« toliko strožje. Torej na vsakem posamezniku bi ostala odločitev ali bo kandidiral za voljeno ali imenovano funkcijo, saj se bo že v naprej zavedal, da mu funkcija že po »nižjih« standardih lahko po zakonu preneha. Tako bi vsak funkcionar pri svojem delu vedel, da se ne sme približati ravnanjem, ki bi pomenila korupcijo. S tem tudi nikomur podvrženih takšni civilni sankciji (prenehanju funkcije), ne bi bile kršene ustavne pravice, saj se vsak prostovoljno odloča za kandidaturo in je v naprej seznanjen o morebitnih posledicah v primeru odstopanj s svojim vedenjem ali ravnanji.

V ZIntPK bi zakonski avtomatizem prenehanja voljene in imenovane funkcije zajemal vsa naklepna kazniva dejanja iz sklopa tim. koruptivnih kaznivih dejanj za katere bi bila vložena pravnomočna obtožnica in tudi v vseh primerih, ko bi Komisija za preprečevanje korupcije izdala ugotovitveno odločbo, da je nekdo koruptivno ravnal oziroma njegovo ravnanje spada pod koruptivna tveganja.

V primerjavi s takšnim zakonskim avtomatizmom v noveli ZIntPK ne bi bilo potrebe po ustanavljanju instituta odpoklica voljenih funkcionarjev po sistemu glasovanja (volitev) in tako tudi ne bi bilo stroškov za takšno glasovanje. Še kako koristno bi bilo državljanom omogočiti neposredno odločanje o važnejših stvareh, torej vpeljati tim. neposredno demokracijo in vrniti referendum kot tim. letni referendumski dan. Seveda ne pričakujem, da bi stara oblastvena struktura vse to storila, kajti več kot dokazano je, da jim to ni interes zaradi zaščite svojih privilegijev in privilegijev zaledij.

12. 3. 2014, Vsem LP, Franc Čučko, univ. dipl. prav.