ZA OHRANITEV NOVEGA ZAKONA O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH

Nekateri se iz zgodovine niso ničesar naučili. Ostajajo na večstoletnih okopih zmot, polresnic in neresnic. Posodobili so le metode, neukost zagovarjajo z naravnostjo, resnico z manipulacijo, laži plasirajo zavite v dogmatiko, nepoznavanje v strahove, ne sprejemanje drugačnosti v temelje preteklosti.

Njihova današnja sodobna retorika je izpustila izraze kot so: bogokletnost, čarovništvo, grmade, sodomija, prekletstvo, večni pekel, nečistovanje, prešuštvo, izobčenost itd. Beseda nečistovanje (občevanje pred sklenitvijo zakonske zveze s posledico  nezakonskih otrok), eno starševstvo (zaradi razveze, ki je verski nauk ne priznava), renovirane družine po ponovni poroki razvezanih staršev (po cerkvenem pravu življenje v prešuštvu, kjer so njuni otroci nezakonski  znotraj civilne zakonske zveze), kombinirane družine (ponovna civilna poroka razvezanega starša kjer je družina sestavljena iz otrok iz razvezanega zakona in otrok iz nove zakonske zveze). Prav tako so besede pankrtnica in pankrti  izginile iz besednjaka.  Vse te oblike so se že preveč infiltrirala v njihovo okolje in so vpete v njihovo vsakdanje »virsko življenje«. Kazijo namreč njihovo umetno podobo edine prave, naravne vse zveličavne podobe svete družine. Seveda je pa javno ne izpostavljajo svojim deklarativno pripadajočim vernikom, ker v praksi pač že dolgo prav ti verniki ne izvajajo verske prakse in bi ob njihovem izobčenju ostali brez večine še deklariranih vernikov. Koga bi pa potem vodili in s čim bi potem nadzirali svoje pripadnike in konec koncev, kdo bi potem tej klerikalni vodilni eliti omogočal financiranje za njihov obstoj in nadvlado pranja možganov.  Vsa ta dejstva nimajo nič skupnega ne z vero, ne z Bogom, še najmanj pa s skrbjo za dobrobit otrok in družine. To je le boj za »BLAGAJNO« in ne za podobo in pojmovanje ali definicijo družine.

Toda ta  podoba naravne svete in edino zveličavne družine, razumnemu bitju (človeku) ne more biti osnova za pojmovanje, ovrednotenje in definiranje človeške družine. Vsaj meni ni znano, da bi v pretekli zgodovini še kateremu človeškemu zakonskemu paru otroka naredila kakšna Božja oseba (Sveti Duh) ali od njega poslani poslanec. So pa poznane družine, ki pa zopet nimajo nič skupnega s Sveto ali edino pravo, ki imajo zakonske otroke, druge, ki imajo nezakonske otroke in poznane a po navadi tudi v "svetih družinah" skrite, ki imajo podtaknjene otroke "semena prešuštva". Tudi družine, kjer sta zakonca reševala izpolnitev starševstva z umetno oploditvijo niso zagovarjanje naravnega, svetega, božjega načrtovanja družine.

Če nam torej želijo plasirati ideal edino prave naravne družine in razvrednotiti oziroma negirati obstoj enostarševske, kombinirane, rekonstruirane, rejniške, posvojitvene in istospolne, bi morali najprej korenito spremeniti svoj odnos in svoje početje in izvajanje virske pripadnosti v resnicoljubnosti do svojega lastnega verovanja.

Naš greh naj pogledajo v zgodovinskem odsevu lastnega greha v ogledalu njihovega verskega prepričanja, da jih Gospod najde čiste ob ponovnem prihodu.  To ogledalo bo pokazalo tudi vse zgodovinske grdobije prešuštev, posilstev, detomorov, pedofilije skrite pod plaščem celibata, duhovništva in redovništva.

Ker se žal ne morejo ali nočejo osvoboditi vezi zmotne preteklosti in v zagovor tradicije za ublažitev smradu namesto koromača uporabljajo skrb za otroke in namesto teles na ognju grmade preteklosti zažigajo naše duše. Žal so protislovno njihovim prizadevanjem na tej grmadi duše otrok drugačnih družin. Tako ugotovimo, da so se namesto "svetih borcev" inkvizicije za svetost vere in svojega pojmovanja družine spremenili v sodobne kralje Herode, ki pokončujejo enakopravnost pravic nedolžnih otrok iz nepriznanih oblik družin.