ZA OHRANITEV NOVEGA ZAKONA O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH

Moj otrok je hodil k verouku, ker si je sam želel. Kasneje sem ga izpisala. Razlog:

1. da pridejo v nebesa samo kristjani, ostali ljudje pa ne.

2. pogoj za nebesa in da je človek dober kristjan je, redno obiskovanje maše in molitve

2.da je izgubljena ovca, ki se vrne bolj cenjena kot ovca, ki je zvesta.

Oba moja otroka poskušam naučiti spoštovanja do vseh ljudi, ne glede na raso, vero, način življenja in ne glede na SPOLNO USMERJENOST. Učim ju, da imamo VSI enake pravice do načina življenja, ki ga želimo živeti. Edini pogoj je, da ne izvajamo NASILJA nad sabo in drugimi.

Ugotavila sem, kako zelo sem naivna. ko poslušam in berem komentarje na to temo, me zvije v želodcu. Verjela sem v to, da smo danes ljudje bolj toleranti in spoštljivi do drugačnosti kot pred 100 leti. Žal ni tako.

Ugotavljam, da je moj način vzgoje napačen. Svoja otroka bi morala naučiti, da se imata pravico vtakniti v vsakogar ter ga učiti kako mora živeti. Samo moja otroka imata pravico ocenjevati druge ljudi, medtem ko sta onadva popolna in brez napak. Potem bi bila normalna, povprečna Slovenca. Zato predlagam dopolnitev zakona: takojšen odvzem otroka, ki se ga vzgaja po načelih kateri niso točno opredeljeni v zakonu. Ta načela pa naj opredeli narod na referendumu. Predlagam, da se z zakonom uvede delovni čas od 8. do 13 ure. Takrat otrok konča z poukom in je potrebno, da z njim delamo naloge, se učimo in preživljamo prosti čas.Trenutna zakonodaja mi onemogoča vzgojo otroka in posledično sem slab starš.

Mojega prvega otroka sem kmalu po rojstvu pokopala. Ko sem dobila drugega in tretjega otroka, sem prvič ko sem pestovala to majhno štručko, sem prosila Boga: edina moja želja je, da sta zdrava in srečna v življenju. Imam ju iskreno rada. Želim jima, da živita z ljudmi in v okolju kjer sta zadovoljna in srečna. Želim jima, da spoznata čim več različnih in drugačnih ljudi. Saj iz različnosti in drugačnosti se učimo in razvijamo.

Ob vsem tem zgražanju nad starševstvem pri homoseksualnih parih se sprašujem:  vsa slaba dejanja (fizično, psihično nasilje, obsojanja, zgražanja, ipd) so vas naučili ravno vaši heteroseksulani starši in popolnoma enako učite svoje otroke. Verjetno sem intelektualno omejena, ampak ne razumem kako slabše bi lahko vzgajali homoseksualni starši. Prosim naučite me kako naj pravilno vzgojim svoja otroka.

Za konec: sem egoistična HETEROSEKSUALKA, ne hodim v cerkev,  bila sem nekaj let v izvezakonski vezi z moškim s katerim imam dva otroka (sta pankrta), nato nekaj časa samohranilka, zdaj v izvenzakonski vezi z drugim moškim.   Pred 100 leti bi me izgnali kot kurbo na rob vasi kjer bi v revščini živela od miloščine sovaščanov. Moja otroka pa bi bila osramočena in ožigosana kot manjvredna pankrta. Danes lahko živim in delam kot polnopraven član družbe. In imam dva srečna otroka. Starejši ni homoseksualec (18 let), mlajša pa predvidevam da tudi ni (10 let). Zanju si želim, da najdeta v življenju partnerja oz. partnerko s katerim bosta srečna v življenju.

Egoistična sem pa zato, ker si močno želim vnukov. In če bi bila otroka homoseksualca, bi si želela, da lahko posvojita in bi jaz imela kopico vnukov. In ker sta dobra človeka, vem, da bosta vzgojila svoje otroke v odrasle ljudi, ki bodo tolerantni in spoštljivi do vseh ljudi.

Vse bi nekaj prosila: lepo prosim če mi lahko kdo posreduje strokovno literaturo kjer je s strokovnimi raziskavami dokazano, da so homoseksualni starši slabši od heterosekusalnih oz. v čem so heterosekusalni starši boljši. Kako in na kakšen način homoseksualni starši škodijo otrokom? Jaz je primejduš, nisem našla.

menim, da je to vprašanje stroke in ne nas navadnih slovenceljnov.

PS: nekoč so bili tudi veliki upori, da se ljudi z različnimi oblikami invalidnosti vključi v "normalno" okolje. Se spomnite haloja glede tega, da se invalidni otrok šola v normalni šoli? Danes pa jih niti zapazimo ne, pa so.