ZA OHRANITEV NOVEGA ZAKONA O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH

Redefinicija Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zadnje dni v Sloveniji dviga veliko prahu. Nestrpnost in sovražni govor lahko zasledim na obeh straneh. Predvsem se naFacebooku ustanavljajo take in drugačne skupine, ki zagovarjajo svoj prav, napovedujejo shode …To je tudi vzrok pisanju tega prispevka, saj sem se odločila z vami deliti svoje mnenje. Enkrat in za zmeraj, da mi potem, upam, ne bo treba več preskakovati povabil za všečkanje teh in onih strani, kjer ni prioriteta ukvarjanje z zakonom, temveč blatenje, zmerjanje in izražanje nestrpnosti. Blog je prostor, kjer lahko napišem, kar mislim. Pri tem seveda pazim, da koga ne užalim preveč, kar je pri tematiki o družini skoraj misija nemogoče. Kdor se bo počutil užaljenega, naj poskuša spoštovati mnenje, tako kot se jaz trudim razumeti in spoštovati mnenja, ki mi niso blizu. 

 

»Podpise za razpis referenduma pomaga zbirati tudi RKC«, »Cerkev najbolj zavzeta pri zbiranju podpisov proti ZZZDR« - taki in drugačni naslovi so krasili naslovne strani najbolj branih časopisov potem, ko je več kot 80.000 nasprotnikov zakona oddalo svoj glas.Podpisala sem se tudi sama.V nedeljo sem bila v cerkvi, pa me ni nihče prisilil ali mi grozil, da moram nasprotovati zakonu, drugače umrem. Odločam se svobodno in po svoji presoji. Če bi podpise zbirali v gostilni, bi svoj podpis proti novemu zakonu o družinskih razmerjih prispevala tam. Poleg tega se podpisi niso zbirali samo v cerkvi, temveč tudi na delovnih mestih in se marsikje, kjer je svoj glas prispevalo tudi mnogo neverujočih. Cerkev smo ljudje, ki imamo človekove pravice, tako kot jih imajo istospolno usmerjeni.Ne razumem, kaj je spornega, če v demokratični državi prispevam svoje mnenje. Tudi politiki se na svojih kongresih dogovarjajo, kako bodo med ljudmi zbirali podporo na volitvah, po možnosti z razdeljevanjem kemičnih svinčnikov, pa jim tega še nihče ni preprečili. Po kateri logiki torej kot pripadnica Cerkve ne bi smela izražati mnenja? Po kakšnem merilu je peščica homoseksualnih lahko glasna za svoje pravice, kristjani pa ne smemo zagovarjati svojih prepričanj? Zakaj eni lahko posiljujejo s svojo ideologijo in drugi ne?

 

Zavedam se, da je istospolno usmerjenih ljudi precej. Prepričana sem, da niso zaradi tega nič manj inteligentni, delovni, ljubeči. Strinjam se, da država uredi situacijo gejev in lezbijk, vendar ne s spreminjanjem že obstoječega družinskega zakona. Naj se poročajo, če bodo zaradi tega bolj srečni, naj imajo otroke, pod pogojem, da jih lahko spočnejo sami, brez zdravniške pomoči ali donatorjev. Glede na zakone narave bo to brez osnovnih pogojev malce težko. Tudi jaz ne bom gradila hiše, če za to ne bom imela osnovnih pogojev.

 

Lezbičen par naj bi imel po zakonu šest brezplačnih oploditev z biomedicinsko pomočjo. In to na državne stroške. Po drugi strani je bilo v zadnjih letih v Sloveniji predstavljenih nemalo zgodb staršev otrok, ki jim Zdravstvena zavarovalnica iz neupravičenih razlogov ni mogla kriti stroškov zdravljenja. Od kod bo torej kar naenkrat dovolj denarja za take oploditve? In ali bo država tako kot istospolno usmerjenim pri posvojitvi pomagala tudi moškemu in ženski, ki sta neplodna? 

 

Verska vzgoja je v šoli prepovedana. Zame je po mojem mnenju homoseksualnost nova ideologija, torej naj tudi teorija spola in možnost izbire le tega ostane izven šolskih ustanov. Zagovarjam učenje strpnosti do vseh ljudi, nočem pa, da bi moje otroke v šoli učili nekaj, kar ni v skladu z vzgojo, kakršno jim želim posredovati. 

 

Na faksu smo se pogovarjali o definiciji družine. Omenili smo tudi mavrično družino (skupnost dveh istospolnih oseb in njunih otrok). Pri tem je profesorica omenila, da je dandanes samoumevno in naravno, da imamo nagnjenja do nasprotnega spola, ker je bilo to že od vsega začetka. Če bi bili od začetka geji in lezbijke, potem bi kot naravno stvar pač sprejeli to. Japajade. Človeštvo se je ohranilo z geji in lezbijkami, ane, gospa profesorica? Poleg tega smo čez nekaj tednov pri istem predmetu govorili o tem, da je vloga očeta in matere nenadomestljiva in ima otrok, ki odrašča brez očeta, posledice v odraslosti. Hm, kako se bosta potemtakem dve mami dogovorili, katera bo otroku oče in katera mati? Velika zadrega. 

 

In nenazadnje, v prihodnosti želim osebo, ki ga bo matičar razglasil za mojega moža, ne pa stranko 1.

 

Ta svet ne potrebuje zakonov, ki so si jih izmislili ljudje, da bodo rušili na tisoče let stare vrednote. Potrebuje ljudi, ki bodo ne glede na versko (ne)prepričanje dojeli, da se narave ne da spreminjati.