ZA KAKOVOSTNE VRTCE

Spoštovani starši,

Glede na dogajanje v Sloveniji se pridružujem peticiji in vam sporočam, da je veliko vrveža tudi med študenti psihologije in drugih humanističnih strok, ki nasprotujejo reformi v predšolski vzgoji.

Kot argument pa navedem saj eno komentar: ljudje smo bitja, ki so realno odvidsna od svojih staršev in ožjega družbenega okolja, ki naj bi priskrbel vse potrebno za OPTIMALEN RAZVOJ posameznika vse do maturacije, ki pa se zgodi šele proti koncu pubrtete. Kdo torej skrbi za naše otroke?! Če pogledamo v živalski svet, ki je krut ampak hkrati se drži pomembnih naravnih zakonov - Matare, očetje, črede, tropi skrbijo za svoje mladičke dokler ti ne dosežejo ustrezne zrelosti, poskrbijo, da je mladiček stalno zavarovan in ima dovolj prostora za brezskrbno igro, učenje. Skrbijo tako, da se večinoma ena žival (v čredah, tropih, kolonijah tudi več med seboj povezanih živali) celo obdobje odraščanja ukvarja s svojim malčkom in zanj skrbi. Kaj pa ljudje? Povečanje obremenitve vzgojiteljic in strokovnih delavcev v vrtcu - strokovnjakov na področju predšolske vzgoje, ki jim zaupamo svoje otroke in ki prevzemajo pomemben del odgovornosti za razvoj do maturacije? Zavedati se moramo, da naši otroci, kot tudi mi vsaj tretjino našega časa preživimo v drugem okolju, ki ga ne predstavlja naša primarna, nuklearna družina in se tako, kot razvijajoča oseba naš otrok pomembnih stvari pač nauči v vrtcu, šoli...TO JE DEJSTVO!

Zagotavljanje optimalnega razvoja svojih malčkov bi morala biti prioriteta vsakega izmed nas. Zagotavljati optimalen psihosocialni razvoj pa nuja zaradi kompleksnosti družbe v kateri živimo. Če pogledamo kaj se bo zgodilo ob navedenih spremembah - naši otroci bodo manj v stiku z bolj kompetentnimi partnerji, to pomeni, da bodo manjkrat vstopali v območje bližnje razvoja, to pomeni, da bo njihov razvoj bolj odvisen od lastnega zorenja, to pomeni, da bomo umetno ustvarjali pomembne razlike med našimi otroci že v izhodišču kulturnega življenja. Otrok, ki ima veliko interakcij z ljudmi, ki zanj skrbijo, veliko kakovostnih pedagoških izkušenj v varnem okolju, strukturirano igralno okolje, kjer se lahko srečuje z vrstniki je v svoji mladosti in kasneje odraslosti bolj kompetenten na jezikovnem področju, socialnem področju, emocionalnem področju, moralnem področju,  ima višjo samopodobo, je bolj samozavesten, kreativen (pa je to samo to kar lahko napišem iz glave)...

Malčki, otroci, mladostniki torej potrebujejo usposobljene, motivirane in neobremenjene strokovne delavace, ki bodo z lahkoto dajali svojo energijo, znanje, da bodo zagotavljali otrokov optimalen razvoj. Potrebujejo dobro stimulacijo in ustrezen družbeni položaj saj prevzemajo odgovornosti, ki lahko imajo življenjske posledice za otroka. Med delom morajo imeti dovolj časa, da strukturirajo učno in igralno okolje, da lahko izkažejo svojo kreativnost, da imajo možnost biti socialni partner v igri otrok in ne da morajo kot preobremenjena varuška skakati od enega do drugega otroka, jih okarati, vzeti igračo, kaznovati in odhiteti k drugi kočljivi situaciji. TO NISO PEDAGOŠKI DELAVCI, KI SI JIH ŽELIMO. TAKŠNI PEDAGOŠKI DELAVCI TUDI MI MLADI BODOČI STROKOVNJAKI NA PODROČJU NE ŽELIMO POSTATI!

Upam, da nas politična elita sliši in razume, da varčevanje v šolstvu, zdravstvu, sociali, kulturi je potrebno in je izvedljivo kadar gre za optimizacijo financ, če so le te nesmiselno porabljene, ko pa na ta račun trpi strokovnost, ko obstajajo jasni pomisleki stroke o vplivih na razvoj otrok, ko so otroci lačni, ko nimajo iskre sreče in veselja v očeh, takrat pa se "poslušnost" konča!

Politična elita, poslušajte stroko, poslušajte ljudi in poskušajte pripraviti stokovno ustrezne in podkrepljene reforme pa vam bomo verjeli in vas bomo podprli - prej ne!