ZA KAKOVOSTNE VRTCE

#1: -

Le zakaj mora tičati v tekstu tudi tale stavek: Vladi sporočamo, da manj ljudi s primernimi prihodki pomeni manj trošenja, manj trošenja pomeni manj prilivov v proračun, manj prilivov v proračun pomeni poglabljanje krize.

#99: Vztrajna - Re: realna situacija...

Realna situacija je taka, da ti kot učiteljica nimaš pojma. Sploh glede na to, da trdiš, da vzgojitelj nima odgovornosti za uspeh otroka. No, saj za ocene je nima. Jo ima pa za njegovo ŽIVLJENJE. Pa saj se ne učimo in vzgajamo za ocene ali? In kakšno odgovornost nosiš ti za uspeh otrok? Ko sem še sama hodila v srednjo šolo, nas je polovica pisala negativno, pa smo bili sami krivi, ker smo bili leni. Učitelj ni bil nikoli. Potem pa privat doma kasiral za inštrukcije. Ja kar nekaj vas je takih. Če karikiram ... Tamalega ne bom imela do 16h v vrtcu. Raje ga pridem na dom popazit, da še malo zaslužim. Mastno pa na črno;)

Kot učiteljica bi morala malo pozati pedagogiko, razvoj otroka in psihologijo. Otrok do 3. leta ustvari tolino sinaps, kot jih ne bo nikoli več v življenju. In če bodo otroci natrpani v vrtcu, z eno vzgojiteljico oz pomočnico, bodo težko prihajali do novih izkušenj.

Ne vem kako poznaš situacijo. Po opisanem sodeč samo kot učiteljica (aja ups, si napisala, da nisi). Potem jo poznaš samo po plači ali kako? Tudi sama sem profesorica in sem učila že v OŠ in v vrtcu. Zato lahko povem kako je. Dokler nisem stopila v vrtec, tudi sama nisem imela predstave kaj vse se še skriva v ozadju poleg brisanja noskov in previjanja. Dnevnik, priprave, evalvacije, seminarji, aktivi, roditeljski, pogovorne urice ... In to že pri otrocih od 11. meseca dalje. Ni mi težko, ker rada delam z otroci in za njih. V vrtcu že dolgo ne gre več samo za varnost in varstvo. Po kurikulumi (=učni načrt) obstajajo področja, ki so pomembna za otrokov razvoj, saj se razvija na vseh področjih enako in soodvisn

#100: gost1 - Re: Re: realna situacija...

Špoštovana gospa vzgojiteljica!

Poznam vaše delo in tudi delo učitelja v vseh triadah. To in še kaj več sem izkusil in lahko rečem, da je neposredno delo z otroki v vrtcu lažje kot v šoli. Vzgojiteljica ne bo nikoli označena za "kurbo in psico" s strani otrok, noben ji ne bo "jebal mater" ker mu je rekla naj naredi to in ono.

Glede kvalitete dela vzgojiteljic je opazna razlika med vzgojiteljico in pomočnico, vendar neredko v obratni smeri, ko pomočnica, pogosto tudi z uni diplomo- ki je na tem položaju zgolj zaradi rivalstva v kurniku starejših kok, ki ne prepustijo svojih stolčkov mlajšim in sposobnejšim- da otrokom bistveno več kot dipl. vzgojiteljica.

Prepričan sem, da veste, da je varnost osnovna človeška potreba, ki je v vrtcu na srečo bistveno bolj poskrbljena kot doma. In se razvija na podlagi odnosa in navezanosti na pomembno stabilno drugo osebo. Varnost v odnosu omogoča varno navezanost, ki je bistvena za otrokov nadaljni razvoj. In v vrtcu je med drugim tudi poudarek na varnosti.

Glede na to verjamem, da ste tudi vi dovolj stabilna oseba, da lahko nudite varnost otrokom in da varnost razumete v tem smislu in ne v smislu varovanja kot varnostniki, kar ste, kot razumem glede na slog vašega pisanja, tudi razumeli.

Hmm, trpinčeni in zanemarjeni otroci? Ste že imeli spolno vzgojo v vrtcu in otrokom predstavili - na otroški način - spolne zlorabe? Resnici na ljubo jih tudi v vrtcu ni malo - že ena žrtev je preveč. No, verjamem da ste, ampak večina tega ni, ker tega ni v kurikulu. Pa je življenjsko pomembno. Žal sem videl veliko preslišanih otrok zaradi bližine in poznanstev vzgojiteljic s starši.

Spodbujate vsestranski razvoj? Ja zagotovo saj dečke obravnavate kot dečke in dajete dečkom očetovski lik, ki ga nujno potrebujejo. Peljete jih v delavnico in jim date žago in vrtalnik v roke, učite jih rezati z nožem, da bodo vedeli kako delati z nevarnimi predmeti, meriti z metrom, šteti do 100, opazovati zvezde, demolirati kakšen stroj ali napravo, učite borilne veščine... Po mojih izkušnjah je feminizacija dodobra prežela vzgojo in izobraževanje in to ni tako nedolžna stvar. Zato nehajmo govoriti o celostnem razvoju. Na kognitivnem in vedenjskem nivoju mogoče, na telesnem, odnosnem in emocionalnem pa zagotovo ne.

Jaz sem za vrtec in sem za vrtec z veliko prostora, pa četudi je v njem kakšen otrok več. Samo problem je, da imajo vrtci pogosto premalo prostora. Po kvadraturi je mogoče dovolj, ampak ali ga imajo dejansko dovolj, pa je druga stvar. Sem za vrtec, ki bo imel pogoj kvorum za moške - vzgojitelje ali pomočnike. Sem za vrtec, v katerem bodo vsi del vzgojnega procesa vključno s kuharicami, hišniki in čistilkami in bodo za to tudi ustrezno spodbujani. Potem ne bi potrebovali toliko pomočnic.

Da zaključim. Kako se počutite, ko vas na nek način takole skoraj šovinistično buzeriram. Veste, nekomu izven šolstva in vzgoje, je težko razumeti naš skrajno kompliciran sistem, ki omogoča manipulacijo z nami. Ne razume, da delamo s pomembnimi niansami v vzgoji otrok, ki so na prvi pogled podobni temu, kar oni delajo doma s svojima 1,4 otroka. Ne razume, kako je razdeljen delovni čas in organizacija dela, ki je, resnici na ljubo, zares zapletena. Ne razume, da njegov otrok ni center sveta. Vendar tudi vi razumite, da delo z otroki ni edino delo, ki ga opravljate in da je komunikacija s starši ena od bistvenih stvari pri vzgoji otrok. Če bi mene takole napadli, brez vaše pobude po dodatnem pojasnjevanju, ter vstopali v igro "kdo je močnejši", bi imela verjetno resen komunikacijski problem.

In kakšen bo sedaj vaš naslednji korak.

#5: Nives - Naše šolstvo

Popolnoma se strinjam z vami g. Nives, tudi sama sem delala v vrtcu 39 let, zato dobro poznam razmere. Zelo lepo bi bilo od predlagateljev novih srememb,da bi se vsaj malo zgledovali po g. Pahorju in za 1 dan odšli v vrtec, sami prevzeli skupino najmlajših, jih nahranili, previli, oblekli... pa da vidimo, če bodo še prihajali s tako neumnimi in nestrokovnimi idejaji pred javnost.

#100: gost1 - Re: Re: realna situacija...

Podpišem vse kar je napisano v tem prispevku. To je strokoven in konstruktiven pristop k temu problemu. In še nekaj o primerjavah, ki se jih ljudje tako radi poslužujejo; ne morem se znebiti občutka, da je poanta primerjav, kako znižati vrednost drugemu, kako sebe napraviti pomembnega, vsekakor ni nikjer začutiti vsaj malo spoštljivosti do drugega oz. njegovega dela. Mislim, da je čas, da prenehamo svet okoli sebe presojati samo po diagonali in samo iz svoje omejene perspektive.

#104: Mo - Re: Re: Re: realna situacija...

Moj naslednji korak? Se nimam nobenega namena bosti z vami, moj namen je bil zgolj razložiti, da nismo tako brez vrednosti in da se naša delovna mesta + obveznost razlikujejo med seboj in da je vsako vredno spoštovanja in ne zaničevanja. Ne moremo jih primerjati - vsako obdobje otroka terja osebo, ki je strokovnjak na svojem področju in tako pač nismo primerljivi med seboj (to je skoraj tako, kot smo vsi JU - od vzgojiteljev, policistov, šolnikov, gasilcev..do pisarniških fikusov!). Najbolj žalostno se mi zdi, ko berem različne komentarje in opažam, da namesto, da stopimo skupaj, drug drugega tolčemo po glavi da njegovo delo pa ni tako pomembno kot naše!

Še eno pripombo imam - delamo ogromno stvari, ki niso v kurikulu (še posebej, če se pojavi težava ali če otroci izkažejo zanimanje za neko določeno temo), se pa strinjam z vami, da ima osebnost vsake vzg. ali pomočnice (tudi učiteljice) vpliv na otroke in na celoten oddelek! Kar se tiče dečkov - mi imamo (govorim pač za naš vrtec) delovni kotiček, sicer res namenjen šele predšolskim otrokom - tam so namreč prava kladiva, žagice, lesene deske, žeblji... res nismo pa nikoli omejevali kdo se lahko tam igra (pač glede na želje), samo orodje (pač plastično ali leseno) pa je pri nas prisotno že od jasli dalje, prav tako kuhinjski pripomočki - priznam, da sem sama najbolj vesela, ko se otroci pomešajo in si izberejo dejavnost glede na svoje želje - morda je to napaka, ne vem. Tudi juho/pito/piškote/solato (kar pomeni, da zelenjavo/sadje narežemo, zamesimo testo) vedno pripravljamo skupaj (tudi s kuharico, pride v oddelek in razloži otrokom, kako se kaj pripravi, v kuhinjo pa potem skupaj odnesemo skuhati), ravno tako otroci sodelujejo s hišnikom - kadar je to možno, se zmenimo in potem kaj skupaj poravimo ali uredimo (res se to zgodi le nekajkrat na leto, a sodelovanje med nami je in meni osebno se zdi pomembno, da otroci spoznajo, da so tudi kuharica/čistilka/hišnik enako pomembni in njihovo delo pomembno ter vredno spoštovanja, ravno tako, kot različni poklici staršev). In mislim, da jih veliko tako dela...vsaj upam, da se ne motim, pri nas zelo vzpodbujajo takšen način dela! Do 100 res ne štejemo in tudi borilnih veščin ne učimo - slednje prepuščamo strokovnjakom, kar se tiče zvezd, strojev in meritev pa ja, s tem smo se tudi že ukvarjali - zanimalo je oboje :).

Kar se tiče moje komunikacije - morda sem vas narobe razumela, res pa sem bila pošteno razočarana na še enim komentarjem v smislu - kdo je pomembnejši. Vem, da se mnogi ne zavedajo, kakšno je naše delo (govorim o celotni vertikali vzgoje in izobraževanja), niti ne vem, od kod izhaja takšna mržnja do delavcev v vrtcih, OŠ, SŠ... sama lahko le rečem, da sem imela v svojem izobraževalnem ciklusu dobre in slabe izkušnje ter da so povsod prisotni dobri in slabi delavci - smo pač ljudje. Moja komunikacija s starši pa je na splošno zelo dobra (da se malo pohvalim :)), veliko se pogovarjamo in veliko sodelujemo. Če bi se v živo srečala, dvomim da bi imela komunikacijski problem - mislim da bi stvar veliko hitreje rešila, saj bi že v začetku pogovora dognala o čem se pogovarjava in kakšna so najina stališča, v živo se veliko stvari lažje in hitreje reši - sicer pa tudi vaš ton ni bil ravno nedolžen :) In s starši (pravzaprav z nikomer) se nikoli ne grem igre kdo je močnejši - verjamem, da sta sodelovanje in kompromisi edina prava rešitev in če oni zaupajo meni in jaz njim lahko skupaj naredimo ogromno za otroke.

Vsekakor, da sem zaskrbljen za osebnostni razvoj mojega otroka, kar bi zagotovo s povečanjem števila otrok v oddelku pomenilo tudi manjšo pozornost vzgojiteljice do njega. Ne bi pa rad zdaj tu polemiziral, ker je razlogov za podpis še in še.

Močno upam, da se vzgojitelji-ce in pomočnice zavedate, da vam stojim ob strani, ker verjamemo, da vam ni lahko, da ste pri delo s predšolskimi otroci morda malce podplačane, zagotovo pa vam stojimo ob strani, ker želimo tudi našim otrokom najboljše kar lahko damo v vrtcu.
Ne zlorabite naše pomoči in ne obrnite je samo v vašo osebno korist ampak najbolj v korist naših malčkov.

Tudi vi ste starši in zato nas zagotovo razumete.

Srečno!

Preseneča me, da se vzgojitelji in uporabniki vrtcev ne pritožujete nad dodatnimi plačili za obogatitvene dejavnosti in nad dodatnimi dejavnostmi, ki potekajo v času rednega programa in so že po definiciji dodatno plačljive. Računsko sodišče je 2007 v zvezi s tem jasno napisalo, da je dodatno plačevanje protizakonito (gl. http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KD54E2664A06003F8C12573100021020F/$file/Vrtci03-06_porev.pdf), nato pa ga je zminiralo pristojno ministrstvo (www.mizks.gov.si/.../okroznice/.../opredelitev_dejavnosti_29_6_07....). Zakaj vzgojitelji ne protestirate proti takemu uničevanju javnih vrtcev, zakaj se dodatnim plačilom ne uprete starši? Mogoče želite samo najboljše za otroka in veste, da tega ne boste dobili v rednem javnem programu niti s pritožbo na pristojne institucije?